Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Albert Abraham Michelson

Index Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

88 odnosi: Albert Einstein, Američani, Antoine Émile Henry Labeyrie, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Astronomija, Berlin, Bibavica, Centimeter, Cleveland, Ohio, Copleyjeva medalja, Daljnogled, Dolžina, Edward Williams Morley, Eksperimentalna fizika, Elmer Ambrose Sperry, Ernst Mach, Eter, Fizik, Fizika, Francija, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hitrost svetlobe, Interferometrija, Iridij, James Bradley, James Clerk Maxwell, Jean Bernard Léon Foucault, John August Anderson, Jupiter, Kadmij, Kalifornija, Kilometer, Kongres Združenih držav Amerike, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kripton, Lega, London, Luna, Matteuccijeva medalja, Meritev, Meter, Mikrometer, Mikroskop, Milimeter, Milja, Naravni satelit, Natrij, Nemčija, Nemci, ..., Nevada, Nobelova nagrada za fiziko, Ocean, Ole Christensen Rømer, Optika, Palec, Paralaksa, Platina, Plimska sila, Plin, Poljska, Posebna teorija relativnosti, Poznanj, Profesor, Prostor, Prusija, Sekunda, Sila, Simon Newcomb, Sonce, Spektroskopija, Svetloba, Telo, The New York Times, Točnost in natančnost, Vakuum, Valovna dolžina, Združene države Amerike, Zemlja, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Znanost, Zrak, Zrcalo, Zvezda, 1852, 19. december, 1931, 9. maj. Razširi indeks (38 več) »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Albert Einstein · Poglej več »

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Američani · Poglej več »

Antoine Émile Henry Labeyrie

Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Antoine Émile Henry Labeyrie · Poglej več »

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomija oz.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Astronomija · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Berlin · Poglej več »

Bibavica

–plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Bibavica · Poglej več »

Centimeter

Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Centimeter · Poglej več »

Cleveland, Ohio

Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Cleveland, Ohio · Poglej več »

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Copleyjeva medalja · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Daljnogled · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Dolžina · Poglej več »

Edward Williams Morley

Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Edward Williams Morley · Poglej več »

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Eksperimentalna fizika · Poglej več »

Elmer Ambrose Sperry

Elmer Ambrose Sperry, ameriški izumitelj in podjetnik, * 12. oktober 1860, Cortland, New York, New York, ZDA, † 16. junij 1930, Brooklyn, New York, ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Elmer Ambrose Sperry · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Ernst Mach · Poglej več »

Eter

Splošna struktura etrov. Članek se nanaša na razred organskih spojin z etrsko funkcionalno skupino -O-.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Eter · Poglej več »

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Fizik · Poglej več »

Fizika

Kolaž raznih fizikalnih fenomenov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Fizika · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Francija · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Hitrost svetlobe · Poglej več »

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Interferometrija · Poglej več »

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Iridij · Poglej več »

James Bradley

James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in James Bradley · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburgh, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in James Clerk Maxwell · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Jean Bernard Léon Foucault · Poglej več »

John August Anderson

John August Anderson, ameriški astronom, * 7. avgust 1876, Rollag, Minnesota, ZDA, † 2. december 1959, Altadena, Kalifornija, ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in John August Anderson · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Jupiter · Poglej več »

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kadmij · Poglej več »

Kalifornija

Kalifórnija (angleško California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kalifornija · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kilometer · Poglej več »

Kongres Združenih držav Amerike

Kongres Združenih držav Amerike Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kongres Združenih držav Amerike · Poglej več »

Kraljeva astronomska družba

Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kraljeva astronomska družba · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kraljeva družba · Poglej več »

Kripton

Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Kripton · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Lega · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in London · Poglej več »

Luna

Lúna ali Mésec je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Luna · Poglej več »

Matteuccijeva medalja

Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Matteuccijeva medalja · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Meritev · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Meter · Poglej več »

Mikrometer

Ogljikov filament (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Mikrometer · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Mikroskop · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Milimeter · Poglej več »

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Milja · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Naravni satelit · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Natrij · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Nemčija · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Nemci · Poglej več »

Nevada

Nevada je zahodna zvezna država ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Nevada · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2017.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (starogrško: Okeanós (Okeánes) - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Ocean · Poglej več »

Ole Christensen Rømer

Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Ole Christensen Rømer · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Optika · Poglej več »

Palec

Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Palec · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa (parallagé - sprememba) je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Paralaksa · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Platina · Poglej več »

Plimska sila

Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Plimska sila · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina, enega izmed obnovljivih virov energije Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Plin · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Poljska · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »

Poznanj

Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Poznanj · Poglej več »

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Profesor · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Prostor · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Prusija · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Sekunda · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Sila · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Simon Newcomb · Poglej več »

Sonce

Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Sonce · Poglej več »

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Spektroskopija · Poglej več »

Svetloba

Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Svetloba · Poglej več »

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Telo · Poglej več »

The New York Times

Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in The New York Times · Poglej več »

Točnost in natančnost

Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) vrednost.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Točnost in natančnost · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Vakuum · Poglej več »

Valovna dolžina

Valóvna dolžína (oznaka λ, grška črka lambda) je v fiziki najmanjša razdalja med točkama v potujočem valovanju, pri katerih je nihanje v valovanju sočasno.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Valovna dolžina · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 48 geografsko povezanih zveznih držav in dveh ločenih.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Združene države Amerike · Poglej več »

Zemlja

Zemlja je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem se nahajata življenje, tekoča voda in človeštvo.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Zemlja · Poglej več »

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe

Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Znanost · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Zrak · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Zrcalo · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso. Zvezdni soj je posledica jedrskih reakcij, katerih oddano energijo ljudje vidimo kot svetlobo ali, v primeru Sonca, čutimo kot toploto. Zvezde so na videz svetleče točke na nočnem nebu, ki utripajo zaradi učinkov Zemeljskega ozračja. svetlobi, 7. junija 1992, slika NASA. V znanstvenem izrazoslovju so zvezde določene kot samogravitacijske krogle plazme v hidrostatičnem ravnovesju, ki ga ustvarja njena lastna energija s pomočjo jedrskega zlivanja. Energija, ki jo v vesoljski prostor sevajo zvezde, je elektromagnetno sevanje (večinoma vidno svetlobo) in tok nevtrinov. Navidezna svetlost je merjena po svetlobi, ki jo oddaja kot svetla točka na nebu in izražena z navideznim sijem. V vsakdanjem pogovoru o nebesnih telesih beseda »zvezda« ne sledi nujno prejšnji definiciji, ampak lahko pomeni tudi kako drugo svetleče astronomsko telo, npr. planete in celo meteorje (»zvezdne utrinke« ali »padajoče zvezde«). Ta telesa niso zvezde, saj jih ne vidimo zaradi njihove lastne svetlobe, temveč ker odbijajo svetlobo drugih virov. Od pravih zvezd jih lahko ločimo, ker na nebu ne migetajo. Prave zvezde navidez migetajo zaradi zemeljskega ozračja. Sonce je edina zvezda dovolj blizu Zemlje, da jo vidimo kot večjo okroglo ploskev. Prav tako je Sonce ena redkih zvezd, ki je vidna tudi podnevi. Ostalih zvezd podnevi zaradi močnega sončevega soja praviloma ne opazimo. Druga najbližja zvezda Zemlji je Proksima Kentavra (»Najbližja Kentavra«), ki je oddaljena 4,2 svetlobni leti. Če bi potovali do Proksime Kentavra s francoskim vlakom TGV z največjo hitrostjo 515,3 km/h, bi potrebovali do tja okoli 8,86 milijonov let. Glej tudi seznam najbližjih zvezd. Astronomi ocenjujejo, da je v znanem Vesolju vsaj 7 zvezd. To je 70.000 000.000.000.000.000.000, kar je 230 milijard krat več od 300 milijard zvezd, ki so v naši Galaksiji (Rimski cesti). Večina zvezd je starih med 1 milijardo in 10 milijardami let. Nekatere od teh zvezd so celo še starejše (13,7 milijard let), kar je po najnovejših teorijah ugotovljena starost Vesolja. (glej Prapok in razvoj zvezd.) Njihov obseg in velikost se razteza od majhnih nevtronskih zvezd (ki so dejansko mrtve zvezde) ne večje kot milijonsko mesto, do nadorjakinj kot je npr. Severnica (Polara) in Betelgeza v ozvezdju Oriona, katere premer je skoraj 1000-krat večji od Sonca — približno 1,6 milijard kilometrov. Vendar pa ima Betelgeza veliko manjšo gostoto kot naše Sonce. Ena izmed najbolj masivnih zvezd je Eta Gredlja (η Carinae), z maso od 100 do 150-krat večjo od Sončeve mase (2 kg). Zvezdna astronomija je raziskovanje zvezd in pojavov, ki jih ustvarjajo različne pojavne oblike in razvojne stopnje zvezd. Veliko zvezd je gravitacijsko vezanih z drugimi zvezdami in tvorijo dvojne zvezde. Večje skupine zvezd imenujemo zvezde kopice (kroglaste in razsute). Zvezde po vesoljskem prostoru niso enakomerno razporejene - zajete so v skupine zvezd (»zvezdne sestave«), ki jim rečemo galaksije. Tipično galaksijo sestavlja več sto milijard zvezd.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in Zvezda · Poglej več »

1852

1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in 1852 · Poglej več »

19. december

19.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in 19. december · Poglej več »

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in 1931 · Poglej več »

9. maj

9.

Novo!!: Albert Abraham Michelson in 9. maj · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »