Kazalo
92 odnosi: Albert Einstein, Američani, Antoine Émile Henry Labeyrie, Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Astronomija, Berlin, Betelgeza, Bibavica, Centimeter, Cleveland, Ohio, Copleyjeva medalja, Daljnogled, Dolžina, Edward Williams Morley, Eksperimentalna fizika, Elmer Ambrose Sperry, Ernst Mach, Eter, Fizik, Fizika, Francija, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hitrost svetlobe, Interferometrija, Iridij, James Bradley, James Clerk Maxwell, Jean Bernard Léon Foucault, John August Anderson, Jupiter, Kadmij, Kalifornija, Kapela (zvezda), Kilometer, Kongres Združenih držav Amerike, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kripton, Lega, London, Luna, Matteuccijeva medalja, Meritev, Meroslovje, Meter, Mikrometer, Mikroskop, Milimeter, Milja, Naravni satelit, ... Razširi indeks (42 več) »
- Nobelovi nagrajenci za fiziko
- Predavatelji na Univerzi Case Western Reserve
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
- Tuji člani Kraljeve družbe
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Albert Abraham Michelson in Albert Einstein
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Poglej Albert Abraham Michelson in Američani
Antoine Émile Henry Labeyrie
Antoine Émile Henry Labeyrie, francoski astronom, * 12. maj 1943, Pariz, Francija.
Poglej Albert Abraham Michelson in Antoine Émile Henry Labeyrie
Armand-Hippolyte-Louis Fizeau
Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.
Poglej Albert Abraham Michelson in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Albert Abraham Michelson in Astronomija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Albert Abraham Michelson in Berlin
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Albert Abraham Michelson in Betelgeza
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Albert Abraham Michelson in Bibavica
Centimeter
Cèntimeter (označba cm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni stotinki metra (predpona »centi-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/100).
Poglej Albert Abraham Michelson in Centimeter
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Poglej Albert Abraham Michelson in Cleveland, Ohio
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Albert Abraham Michelson in Copleyjeva medalja
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Albert Abraham Michelson in Daljnogled
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Albert Abraham Michelson in Dolžina
Edward Williams Morley
Edward Williams Morley, ameriški fizik in kemik, * 29. januar 1838, Newark, New Jersey, ZDA, † 24. februar, 1923, West Hartford, Connecticut, ZDA.
Poglej Albert Abraham Michelson in Edward Williams Morley
Eksperimentalna fizika
Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.
Poglej Albert Abraham Michelson in Eksperimentalna fizika
Elmer Ambrose Sperry
Elmer Ambrose Sperry, ameriški izumitelj in podjetnik, * 12. oktober 1860, Cortland, New York, New York, ZDA, † 16. junij 1930, Brooklyn, New York, ZDA.
Poglej Albert Abraham Michelson in Elmer Ambrose Sperry
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Albert Abraham Michelson in Ernst Mach
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Albert Abraham Michelson in Eter
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Albert Abraham Michelson in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Albert Abraham Michelson in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Albert Abraham Michelson in Francija
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.
Poglej Albert Abraham Michelson in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Albert Abraham Michelson in Hitrost svetlobe
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Albert Abraham Michelson in Interferometrija
Iridij
Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.
Poglej Albert Abraham Michelson in Iridij
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Poglej Albert Abraham Michelson in James Bradley
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
Poglej Albert Abraham Michelson in James Clerk Maxwell
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Albert Abraham Michelson in Jean Bernard Léon Foucault
John August Anderson
John August Anderson, ameriški astronom, * 7. avgust 1876, Rollag, Minnesota, ZDA, † 2. december 1959, Altadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Albert Abraham Michelson in John August Anderson
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Jupiter
Kadmij
Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kadmij
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kalifornija
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kapela (zvezda)
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Albert Abraham Michelson in Kilometer
Kongres Združenih držav Amerike
Kongres Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kongres Združenih držav Amerike
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kraljeva astronomska družba
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kraljeva družba
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Albert Abraham Michelson in Kripton
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Albert Abraham Michelson in Lega
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Albert Abraham Michelson in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Albert Abraham Michelson in Luna
Matteuccijeva medalja
Matteuccijeva medalja je nagrada za izjemne prispevke k napredku znanosti.
Poglej Albert Abraham Michelson in Matteuccijeva medalja
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Albert Abraham Michelson in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Albert Abraham Michelson in Meroslovje
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Albert Abraham Michelson in Meter
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Albert Abraham Michelson in Mikrometer
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Albert Abraham Michelson in Mikroskop
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Albert Abraham Michelson in Milimeter
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Albert Abraham Michelson in Milja
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Albert Abraham Michelson in Naravni satelit
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Albert Abraham Michelson in Natrij
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Albert Abraham Michelson in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Albert Abraham Michelson in Nemci
Nevada
Nevada je celinska zvezna država na Zahodu Združenih držav Amerike.
Poglej Albert Abraham Michelson in Nevada
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Albert Abraham Michelson in Nobelova nagrada za fiziko
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Albert Abraham Michelson in Ocean
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Albert Abraham Michelson in Ole Christensen Rømer
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Albert Abraham Michelson in Optika
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Albert Abraham Michelson in Palec
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Albert Abraham Michelson in Paralaksa
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Poglej Albert Abraham Michelson in Platina
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Albert Abraham Michelson in Plimska sila
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Albert Abraham Michelson in Plin
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Albert Abraham Michelson in Poljska
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Posebna teorija relativnosti
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Albert Abraham Michelson in Poznanj
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Albert Abraham Michelson in Profesor
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Albert Abraham Michelson in Prostor
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Albert Abraham Michelson in Prusija
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Sekunda
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Albert Abraham Michelson in Sila
Simon Newcomb
Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.
Poglej Albert Abraham Michelson in Simon Newcomb
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Sonce
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Albert Abraham Michelson in Spektralna črta
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Albert Abraham Michelson in Spektroskopija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Albert Abraham Michelson in Svetloba
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Albert Abraham Michelson in Telo
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Albert Abraham Michelson in The New York Times
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Albert Abraham Michelson in Točnost in natančnost
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Albert Abraham Michelson in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Albert Abraham Michelson in Valovna dolžina
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Albert Abraham Michelson in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Albert Abraham Michelson in Zemlja
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Albert Abraham Michelson in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Albert Abraham Michelson in Znanost
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Albert Abraham Michelson in Zrak
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Albert Abraham Michelson in Zrcalo
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Albert Abraham Michelson in Zvezda
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Albert Abraham Michelson in 1852
19. december
19.
Poglej Albert Abraham Michelson in 19. december
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Albert Abraham Michelson in 1931
9. maj
9.
Poglej Albert Abraham Michelson in 9. maj