Kazalo
23 odnosi: Albert Abraham Michelson, Čas, Eifflov stolp, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Frekvenca, Hitrost svetlobe, Infrardeče valovanje, Interferenca, Interferometrija, Meritev, Pariz, Svetloba, Telo (fizika), Urad za dolžine, Zobnik (strojništvo), Zrcalo, 18. september, 1819, 1896, 23. september.
- Tuji člani Kraljeve družbe
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Albert Abraham Michelson
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Čas
Eifflov stolp
sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Eifflov stolp
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Francozi
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Frekvenca
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Hitrost svetlobe
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Infrardeče valovanje
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Interferenca
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Interferometrija
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Meritev
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Pariz
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Svetloba
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Telo (fizika)
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Urad za dolžine
Zobnik (strojništvo)
Zobniki na delu kmetijske opreme. Zobnik je strojni element v obliki nazobčanega kolesa, ki prenaša navor drugemu zobniku ali nazobčanemu elementu z ene gredi na drugo.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Zobnik (strojništvo)
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Zrcalo
18. september
18.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in 18. september
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in 1819
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in 1896
23. september
23.
Poglej Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in 23. september
Glej tudi
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Armand Hippolyte Louis Fizeau, Hippolyte Fizeau.