Kazalo
39 odnosi: Amalteja, Arktur, Astronomska enota, Bayerjevo poimenovanje, Cirkumpolarno nebesno telo, Dan, Deklinacija, Dvojna zvezda, Elipsa, Enakonočje, Epoha, Epoha (astronomija), Flamsteedovo poimenovanje, Glavni niz, Grška mitologija, Julijanski dan, Katalog Henryja Draperja, Kisik, Korona, Kotna minuta in sekunda, Latinščina, Luna, Mazda, Navidezni sij, Ogljik, Parsek, Rdeča pritlikavka, Rektascenzija, Rentgenski žarki, SIMBAD, Spektralni razred, Svetlobno leto, Vega (zvezda), Venera, Vodik, Vojna mornarica Združenih držav Amerike, Voznik (ozvezdje), Zevs, Zvezda orjakinja.
Amalteja
Jakoba Jordaensa iz leta 1640 Amalteja je bila v grški mitologiji koza, ki je dojila Zevsa na Kreti.
Poglej Kapela (zvezda) in Amalteja
Arktur
|- bgcolor.
Poglej Kapela (zvezda) in Arktur
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Kapela (zvezda) in Astronomska enota
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Kapela (zvezda) in Bayerjevo poimenovanje
Cirkumpolarno nebesno telo
Veliki medved (Veliki voz) in Kasiopeja (cirkumpolarni ozvezdji). Cirkumpolarno nebesno telo je nebesno telo (običajno je to zvezda), ki ga vidimo na nebesni krogli s površine Zemlje, vendar nikoli ne zaide pod obzorje.
Poglej Kapela (zvezda) in Cirkumpolarno nebesno telo
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Kapela (zvezda) in Dan
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Kapela (zvezda) in Deklinacija
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Kapela (zvezda) in Dvojna zvezda
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Kapela (zvezda) in Elipsa
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Poglej Kapela (zvezda) in Enakonočje
Epoha
Epoha je lahko.
Poglej Kapela (zvezda) in Epoha
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Kapela (zvezda) in Epoha (astronomija)
Flamsteedovo poimenovanje
Flamsteedovo poimenovanje je kombinacija števila in imena ozvezdja, ki unikatno identificira večino zvezd, vidnih s prostim očesom v modernih ozvezdjih vidnih iz južne Anglije.
Poglej Kapela (zvezda) in Flamsteedovo poimenovanje
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Kapela (zvezda) in Glavni niz
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Kapela (zvezda) in Grška mitologija
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Kapela (zvezda) in Julijanski dan
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Kapela (zvezda) in Katalog Henryja Draperja
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Kapela (zvezda) in Kisik
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Kapela (zvezda) in Korona
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Kapela (zvezda) in Kotna minuta in sekunda
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Kapela (zvezda) in Latinščina
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Kapela (zvezda) in Luna
Mazda
Podjetje Mazda Motor Corporation je japonski proizvajalec avtomobilov s sedežem v Hirošimi.
Poglej Kapela (zvezda) in Mazda
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Kapela (zvezda) in Navidezni sij
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Kapela (zvezda) in Ogljik
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Kapela (zvezda) in Parsek
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Kapela (zvezda) in Rdeča pritlikavka
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Kapela (zvezda) in Rektascenzija
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Kapela (zvezda) in Rentgenski žarki
SIMBAD
Observatorij v Strasbourgu SIMBAD (Set of Identifications, Measurements and Bibliography for Astronomical Data, slovensko: Nabor identitet, meritev in bibliografije za astronomske podatke) je astronomska baza podatkov teles izven Osončja.
Poglej Kapela (zvezda) in SIMBAD
Spektralni razred
Kot spektralni razred označujemo sistem Harvardske klasifikacije, po katerem so vse zvezde razporejene po efektivni površinski temperaturi in kemični sestavi.
Poglej Kapela (zvezda) in Spektralni razred
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Kapela (zvezda) in Svetlobno leto
Vega (zvezda)
Vega (α Lyr, α Lyrae, Alfa Lire) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Lire, 5.
Poglej Kapela (zvezda) in Vega (zvezda)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Kapela (zvezda) in Venera
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Kapela (zvezda) in Vodik
Vojna mornarica Združenih držav Amerike
--> | anniversaries.
Poglej Kapela (zvezda) in Vojna mornarica Združenih držav Amerike
Voznik (ozvezdje)
Voznik je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Kapela (zvezda) in Voznik (ozvezdje)
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Kapela (zvezda) in Zevs
Zvezda orjakinja
Zvézda orjákinja je zvezda, ki je po velikosti v primerjavi s Sončevim premerom veliko večja, vendar tudi veliko redkejša (tisočkrat manj gostejša kot Zemljino ozračje ob morski gladini).
Poglej Kapela (zvezda) in Zvezda orjakinja
Prav tako znan kot 13 Voznika, 1RXS J051642.2+460001, 2EUVE J0516+45.9, 2MASS J05164138+4559525, 2MASS J05172386+4550229, 2MASS J05172394+4550198, AAVSO 0509+45, ADS 3841, ADS 3841 AP, AG+45 512, ASCC 317037, Alfa Aur, Alfa Aurigae, Alfa Voz, Alfa Voznika, Alhajoth, BD+45 1077, BD+45° 1077, CCDM J05168+4559, CCDM J05168+4559AP, CEL 586, CSI+45 1077 1, CSI+45-05130, CSV 100460, EUVE J0516+45.9, FK5 193, G 96-29, GC 6427, GCRV 3121, GJ 194, GJ 194 A, GJ 194 B, GJ 195, HD 34029, HIC 24608, HIP 24608, HR 1708, Hokulei, IDS 05093+4554, IDS 05093+4554 AP, IRAS 05130+4556, IRC +50139, JP11 1010, LSPM J0516+4559, LTT 11619, LTT 11622, N30 1121, NLTT 14766, NLTT 14788, NSV 1897, PLX 1187, PMC 90-93 139, PPM 47925, PPM 47938, RAFGL 713, SAO 40186, TD1 4244, TYC 3358-3141-1, UBV 5009, Uvby98 100034029, VVO 238, WDS 05167+4600, WDS J05167+4600A, WDS J05167+4600Aa,Ab, YPAC 23, Αlfa Voznika.