Kazalo
35 odnosi: Absolutni izsev, Antares, Škorpijon (ozvezdje), Betelgeza, Galaksija, Gostota, Helij, Hertzsprung-Russllov diagram, I, Jedrsko zlivanje, Kemijski element, Kisik, Labod (ozvezdje), Leto, Masa, Milijon, Modra orjakinja, Morska gladina, Nadorjakinja, Ogljik, Orion (ozvezdje), Ozračje, Plavž, Rdeča orjakinja, Rdeča pritlikavka, Silicij, Sončev polmer, Sončeva masa, Sonce, Temperatura, Vesolje, Vodik, Wolf-Rayetova zvezda, Zemlja, Zvezda.
- Orjakinje
- Vrste zvezd
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Zvezda orjakinja in Absolutni izsev
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Zvezda orjakinja in Antares
Škorpijon (ozvezdje)
Škorpijon (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Zvezda orjakinja in Škorpijon (ozvezdje)
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Zvezda orjakinja in Betelgeza
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Zvezda orjakinja in Galaksija
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Zvezda orjakinja in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Zvezda orjakinja in Helij
Hertzsprung-Russllov diagram
Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).
Poglej Zvezda orjakinja in Hertzsprung-Russllov diagram
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Zvezda orjakinja in I
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Poglej Zvezda orjakinja in Jedrsko zlivanje
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Zvezda orjakinja in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Zvezda orjakinja in Kisik
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Zvezda orjakinja in Labod (ozvezdje)
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Zvezda orjakinja in Leto
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Zvezda orjakinja in Masa
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Zvezda orjakinja in Milijon
Modra orjakinja
zvezdo iz glavnega niza Módra orjákinja je zvezda, ki je napihnjena podobno kot rdeča orjakinja, vendar z maso od 10 do 50 Sončevih mas in ima s tem občutno večjo maso.
Poglej Zvezda orjakinja in Modra orjakinja
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Zvezda orjakinja in Morska gladina
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Zvezda orjakinja in Nadorjakinja
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Zvezda orjakinja in Ogljik
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Zvezda orjakinja in Orion (ozvezdje)
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Zvezda orjakinja in Ozračje
Plavž
Plavž Shematski prerez plavžaPlavž ali Visoka peč je industrijska talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja) iz oksidnih rud z redukcijo in taljenjem na visoki temperaturi.
Poglej Zvezda orjakinja in Plavž
Rdeča orjakinja
Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.
Poglej Zvezda orjakinja in Rdeča orjakinja
Rdeča pritlikavka
Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.
Poglej Zvezda orjakinja in Rdeča pritlikavka
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Zvezda orjakinja in Silicij
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Zvezda orjakinja in Sončev polmer
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Zvezda orjakinja in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Zvezda orjakinja in Sonce
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Zvezda orjakinja in Temperatura
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Zvezda orjakinja in Vesolje
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Zvezda orjakinja in Vodik
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Zvezda orjakinja in Wolf-Rayetova zvezda
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Zvezda orjakinja in Zemlja
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Zvezda orjakinja in Zvezda
Glej tudi
Orjakinje
Vrste zvezd
Prav tako znan kot Orjakinja.