Kazalo
56 odnosi: Absolutni izsev, Absorpcija, Astronomsko telo, Balmerjeva serija, Bela pritlikavka, Celo število, Charles Joseph Étienne Wolf, Dopplerjev pojav, Dušik, Edward Charles Pickering, Energija, Fotosfera, Frekvenca, Galaksija, Georges Antoine Pons Rayet, Helij, Hitrost, Ionizacija, Izbruh žarkov gama, Izsev, Joseph Norman Lockyer, Kelvin, Kemijski element, Kisik, Kvantno število, Labod (ozvezdje), Mali Magellanov oblak, Masa, Mednarodna astronomska zveza, Meter na sekundo, Nadorjakinja, Observatorij Pariz, Ogljik, Ozvezdje, Pierre Janssen, Planetarna meglica, Plin, Rimska cesta (galaksija), Sevalni tlak, Sila, Snov, Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektralna razvrstitev zvezd, Supernova, Svetla modra spremenljivka, Svetloba, ... Razširi indeks (6 več) »
- Astronomska telesa, odkrita leta 1867
- Vrste zvezd
- Wolf-Rayetove zvezde
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Absolutni izsev
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Absorpcija
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Astronomsko telo
Balmerjeva serija
Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Balmerjeva serija
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Bela pritlikavka
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Celo število
Charles Joseph Étienne Wolf
Charles Joseph Étienne Wolf, francoski astronom, * 9. november 1827, Vorges, Francija, † 4. julij 1918, Saint Servan, Francija.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Charles Joseph Étienne Wolf
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Dopplerjev pojav
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Dušik
Edward Charles Pickering
Edward Charles Pickering, ameriški astronom in fizik, * 19. julij 1846, Boston, Massachusetts, ZDA, † 3. februar 1919, Cambridge, Massachusetts.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Edward Charles Pickering
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Energija
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Fotosfera
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Frekvenca
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Galaksija
Georges Antoine Pons Rayet
Georges Antoine Pons Rayet, francoski astronom, * 22. december 1839, Bordeaux, Francija, † 14. junij 1906.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Georges Antoine Pons Rayet
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Helij
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Hitrost
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Ionizacija
Izbruh žarkov gama
žarkov γ. Slika: Nicolle Rager Fuller/NSF. Izbruhi žarkov gama (kratica GRB(s)) so izbruhi žarkov γ pri eksplozijah z izjemno visokimi energijami v oddaljenih galaksijah.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Izbruh žarkov gama
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Izsev
Joseph Norman Lockyer
Sir Joseph Norman Lockyer, angleški astronom, * 17. maj 1836, † 16. avgust 1920.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Joseph Norman Lockyer
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Kemijski element
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Kisik
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Kvantno število
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Labod (ozvezdje)
Mali Magellanov oblak
Mali Magellanov oblak je pritlikava galaksija, ki se nahaja na južni nebesni polobli, v ozvezdju Tukan. Klasificiran je kot pritlikava nepravilna galaksija. Njegov premer meri okoli 7.000 svetlobnih let in vsebuje nekaj sto milijonov zvezd. Njegova masa meri okoli 7 milijard Sončevih mas. Nekateri ugibajo, da je bil Mali Magellanov oblak nekdaj spiralna galaksija s prečko in da ga je gravitacija Mlečne ceste preoblikovala v nepravilno galaksijo.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Mali Magellanov oblak
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Masa
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Mednarodna astronomska zveza
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Meter na sekundo
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Nadorjakinja
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Observatorij Pariz
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Ogljik
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Ozvezdje
Pierre Janssen
Pierre Jules César Janssen, francoski astronom, * 22. februar 1824, Pariz, Francija, † 23. december 1907, Meudon, Francija.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Pierre Janssen
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Planetarna meglica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Plin
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Rimska cesta (galaksija)
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Sevalni tlak
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Snov
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Sončev veter
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Sonce
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Spektralna črta
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Spektralna razvrstitev zvezd
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Supernova
Svetla modra spremenljivka
Pištolina zvezda in meglica Svetla modra spremenljivka (kratica SMS, (LBV)) ali spremenljivka vrste S Zlate ribe (SDOR) označuje razred spremenljivih zvezd, ki imajo maso od 60 do 150 Sončevih in imajo poleg tega spremenljivi izsev.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Svetla modra spremenljivka
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Temperatura
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Veliki Magellanov oblak
Vesoljski prostor
Vesoljski prostor (ali zunanji prostor ali ozunje) ali tudi kar vesolje predstavlja relativno prazna območja Vesolja zunaj območij ubežnih hitrosti nebesnih teles.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Vesoljski prostor
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Vidni spekter
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Vodik
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Wolf-Rayetova zvezda in Zvezda
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1867
Vrste zvezd
Wolf-Rayetove zvezde
Prav tako znan kot Wolf-Rayetove zvezde, Zvezda WR.