Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Betelgeza

Index Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Kazalo

  1. 59 odnosi: Absolutni izsev, Antares, Antika, Arabščina, Arktur, Asteroidni pas, Bayerjevo poimenovanje, Ekstrem funkcije, Elektromagnetno valovanje, Flamsteedovo poimenovanje, Fotosfera, Glavni niz, Infrardeče valovanje, Johann Bayer, Johann Elert Bode, John Frederick William Herschel, Jupiter, Katalog Henryja Draperja, Kosci, Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Latinščina, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meritev, Merkur, Mikrometer, Nadorjakinja, Navidezni sij, Nemščina, Neptun, New York, Observatorij Mount Palomar, Orion (ozvezdje), Osončje, Ostanek supernove, Ozvezdje, Parsek, Ptolemaj, Rimska cesta (galaksija), Saturn, Sirij, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Supernova, Svetlobno leto, Ultravijolično valovanje, Ulug Beg, ... Razširi indeks (9 več) »

Absolutni izsev

Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.

Poglej Betelgeza in Absolutni izsev

Antares

Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.

Poglej Betelgeza in Antares

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Poglej Betelgeza in Antika

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Betelgeza in Arabščina

Arktur

|- bgcolor.

Poglej Betelgeza in Arktur

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej Betelgeza in Asteroidni pas

Bayerjevo poimenovanje

Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.

Poglej Betelgeza in Bayerjevo poimenovanje

Ekstrem funkcije

Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).

Poglej Betelgeza in Ekstrem funkcije

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Betelgeza in Elektromagnetno valovanje

Flamsteedovo poimenovanje

Flamsteedovo poimenovanje je kombinacija števila in imena ozvezdja, ki unikatno identificira večino zvezd, vidnih s prostim očesom v modernih ozvezdjih vidnih iz južne Anglije.

Poglej Betelgeza in Flamsteedovo poimenovanje

Fotosfera

Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.

Poglej Betelgeza in Fotosfera

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Poglej Betelgeza in Glavni niz

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Betelgeza in Infrardeče valovanje

Johann Bayer

Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.

Poglej Betelgeza in Johann Bayer

Johann Elert Bode

Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.

Poglej Betelgeza in Johann Elert Bode

John Frederick William Herschel

Sir John Frederick William Herschel, 1.

Poglej Betelgeza in John Frederick William Herschel

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej Betelgeza in Jupiter

Katalog Henryja Draperja

Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.

Poglej Betelgeza in Katalog Henryja Draperja

Kosci

Kosci Kosci so asterizem v Orionu, pogosto imenovani tudi Orionov pas.

Poglej Betelgeza in Kosci

Kotna minuta in sekunda

Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.

Poglej Betelgeza in Kotna minuta in sekunda

Kotna velikost

Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.

Poglej Betelgeza in Kotna velikost

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Betelgeza in Latinščina

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej Betelgeza in Mars

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Poglej Betelgeza in Mednarodna astronomska zveza

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Poglej Betelgeza in Medzvezdna snov

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Betelgeza in Meritev

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Poglej Betelgeza in Merkur

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Betelgeza in Mikrometer

Nadorjakinja

Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.

Poglej Betelgeza in Nadorjakinja

Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.

Poglej Betelgeza in Navidezni sij

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Betelgeza in Nemščina

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.

Poglej Betelgeza in Neptun

New York

Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.

Poglej Betelgeza in New York

Observatorij Mount Palomar

Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.

Poglej Betelgeza in Observatorij Mount Palomar

Orion (ozvezdje)

Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.

Poglej Betelgeza in Orion (ozvezdje)

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Betelgeza in Osončje

Ostanek supernove

supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.

Poglej Betelgeza in Ostanek supernove

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Poglej Betelgeza in Ozvezdje

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Poglej Betelgeza in Parsek

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Poglej Betelgeza in Ptolemaj

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Poglej Betelgeza in Rimska cesta (galaksija)

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Poglej Betelgeza in Saturn

Sirij

HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.

Poglej Betelgeza in Sirij

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Betelgeza in Sonce

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Betelgeza in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Poglej Betelgeza in Spektralna razvrstitev zvezd

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Poglej Betelgeza in Supernova

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Poglej Betelgeza in Svetlobno leto

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Betelgeza in Ultravijolično valovanje

Ulug Beg

Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ‎‎), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.

Poglej Betelgeza in Ulug Beg

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Poglej Betelgeza in Uran

Uranometria

USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.

Poglej Betelgeza in Uranometria

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Poglej Betelgeza in Venera

Vesoljski teleskop Hubble

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.

Poglej Betelgeza in Vesoljski teleskop Hubble

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Poglej Betelgeza in Vidni spekter

VY Velikega psa

VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.

Poglej Betelgeza in VY Velikega psa

Wolf 359

Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.

Poglej Betelgeza in Wolf 359

Zelo velik teleskop

Zelo velik teleskop (VLT, angleško: Very Large Telescope) je skupina teleskopov, ki jo vodi Evropski južni observatorij na gori Cerro Paranal v puščavi Atacama v severnem Čilu.

Poglej Betelgeza in Zelo velik teleskop

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Betelgeza in Zemlja

, Uran, Uranometria, Venera, Vesoljski teleskop Hubble, Vidni spekter, VY Velikega psa, Wolf 359, Zelo velik teleskop, Zemlja.