Kazalo
59 odnosi: Absolutni izsev, Antares, Antika, Arabščina, Arktur, Asteroidni pas, Bayerjevo poimenovanje, Ekstrem funkcije, Elektromagnetno valovanje, Flamsteedovo poimenovanje, Fotosfera, Glavni niz, Infrardeče valovanje, Johann Bayer, Johann Elert Bode, John Frederick William Herschel, Jupiter, Katalog Henryja Draperja, Kosci, Kotna minuta in sekunda, Kotna velikost, Latinščina, Mars, Mednarodna astronomska zveza, Medzvezdna snov, Meritev, Merkur, Mikrometer, Nadorjakinja, Navidezni sij, Nemščina, Neptun, New York, Observatorij Mount Palomar, Orion (ozvezdje), Osončje, Ostanek supernove, Ozvezdje, Parsek, Ptolemaj, Rimska cesta (galaksija), Saturn, Sirij, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna razvrstitev zvezd, Supernova, Svetlobno leto, Ultravijolično valovanje, Ulug Beg, ... Razširi indeks (9 več) »
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Betelgeza in Absolutni izsev
Antares
Antares (α Škorpijona (α Sco, α Scorpii)) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Škorpijon in ena najsvetlejših na celotnem nočnem nebu.
Poglej Betelgeza in Antares
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Betelgeza in Antika
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Betelgeza in Arabščina
Arktur
|- bgcolor.
Poglej Betelgeza in Arktur
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Betelgeza in Asteroidni pas
Bayerjevo poimenovanje
Orionovo meglico, kjer so vidne tako grške kot tudi latinične črke. Bayerjevo poimenovanje je zvezdno poimenovanje, kjer je vsaka posamezna zvezda določena samo z eno grško ali latinično črko, ki ji sledi latinsko ime pripadajočega ozvezdja v rodilniku.
Poglej Betelgeza in Bayerjevo poimenovanje
Ekstrem funkcije
Ekstrém fúnkcije je v matematiki točka, kjer funkcija doseže največjo vrednost (maksimum) ali najmanjšo vrednost (minimum).
Poglej Betelgeza in Ekstrem funkcije
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Betelgeza in Elektromagnetno valovanje
Flamsteedovo poimenovanje
Flamsteedovo poimenovanje je kombinacija števila in imena ozvezdja, ki unikatno identificira večino zvezd, vidnih s prostim očesom v modernih ozvezdjih vidnih iz južne Anglije.
Poglej Betelgeza in Flamsteedovo poimenovanje
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Poglej Betelgeza in Fotosfera
Glavni niz
Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.
Poglej Betelgeza in Glavni niz
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Betelgeza in Infrardeče valovanje
Johann Bayer
Johann Bayer, nemški astronom, * 1572, Rain na Lechu, Bavarska, Nemčija, † 7. marec 1625, Augsburg, Bavarska.
Poglej Betelgeza in Johann Bayer
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Betelgeza in Johann Elert Bode
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Betelgeza in John Frederick William Herschel
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Betelgeza in Jupiter
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Betelgeza in Katalog Henryja Draperja
Kosci
Kosci Kosci so asterizem v Orionu, pogosto imenovani tudi Orionov pas.
Poglej Betelgeza in Kosci
Kotna minuta in sekunda
Kotna minuta ali arkminuta (arcmin) je enota za merjenje kotov, ki je enaka kot stopinje.
Poglej Betelgeza in Kotna minuta in sekunda
Kotna velikost
Kótna velikóst (tudi kótni premér) poljubnega telesa je navidezni kot med smerema od opazovalčevega očesa do dveh nasprotnih strani telesa, ki ga opazujemo.
Poglej Betelgeza in Kotna velikost
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Betelgeza in Latinščina
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Betelgeza in Mars
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Betelgeza in Mednarodna astronomska zveza
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Betelgeza in Medzvezdna snov
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Betelgeza in Meritev
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Betelgeza in Merkur
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Betelgeza in Mikrometer
Nadorjakinja
Supernova 1987A Nadorjákinja je zvezda zelo velikega tipa, ki ima maso od približno ~10 do 50 Sončevih mas v Hertzsprung-Russllovem diagramu.
Poglej Betelgeza in Nadorjakinja
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Betelgeza in Navidezni sij
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Betelgeza in Nemščina
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Betelgeza in Neptun
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Betelgeza in New York
Observatorij Mount Palomar
Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Poglej Betelgeza in Observatorij Mount Palomar
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Betelgeza in Orion (ozvezdje)
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Betelgeza in Osončje
Ostanek supernove
supernove, SN 1604. Sestavljena slika ostanka Tychove supernove, SN 1572. Velikem Magellanovem oblaku. Ostanek supernove (angleška kratica je SNR) je telo, ki nastane po eksploziji supernove.
Poglej Betelgeza in Ostanek supernove
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Betelgeza in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Betelgeza in Parsek
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Betelgeza in Ptolemaj
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Betelgeza in Rimska cesta (galaksija)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Betelgeza in Saturn
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Betelgeza in Sirij
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Betelgeza in Sonce
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Betelgeza in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Betelgeza in Spektralna razvrstitev zvezd
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Betelgeza in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Betelgeza in Svetlobno leto
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Betelgeza in Ultravijolično valovanje
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Betelgeza in Ulug Beg
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Betelgeza in Uran
Uranometria
USNAO Uranometrija (izvirno) je kratki naslov zvezdnega atlasa, ki ga je izdelal nemški astronom Johann Bayer.
Poglej Betelgeza in Uranometria
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Betelgeza in Venera
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Betelgeza in Vesoljski teleskop Hubble
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Betelgeza in Vidni spekter
VY Velikega psa
VY Velikega psa (VY Canis Majoris ali VY CMa) je rdeča velikanka, ki se nahaja v ozvezdju Velikega psa.
Poglej Betelgeza in VY Velikega psa
Wolf 359
Celestio Wolf 359 je zvezda v ozvezdju Leva, od Sonca oddaljena približno 2,4 parseka ali 7,9 svetlobnega leta.
Poglej Betelgeza in Wolf 359
Zelo velik teleskop
Zelo velik teleskop (VLT, angleško: Very Large Telescope) je skupina teleskopov, ki jo vodi Evropski južni observatorij na gori Cerro Paranal v puščavi Atacama v severnem Čilu.
Poglej Betelgeza in Zelo velik teleskop
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Betelgeza in Zemlja