Kazalo
50 odnosi: Asteroid, Astronom, Astronomija, Berlin, Cerera (pritlikavi planet), Charles Messier, Galaksija, Giuseppe Piazzi, Hamburg, Johann Daniel Titius, John Couch Adams, Jupiter, Krajevna skupina, Kraljeva družba, Krater (razločitev), Luna, Merkur, Milijon, Nebesno telo, Nemčija, Nemci, Neptun, Observatorij Berlin, Os vrtenja, Osončje, Ozvezdje, Planet, Pritlikavi planet, Razdalja, Saturn, Simetrija, Sonce, Svetlobno leto, Uran (planet), Urbain-Jean Joseph Le Verrier, William Herschel, Zaporedje, Zvezda, Zvezdni katalog, 10 (število), 100 (število), 16 (število), 1747, 1826, 19. januar, 23. november, 28 (število), 4 (število), 52 (število), 7 (število).
- Rojeni leta 1747
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Johann Elert Bode in Asteroid
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Johann Elert Bode in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Johann Elert Bode in Astronomija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Johann Elert Bode in Berlin
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Johann Elert Bode in Cerera (pritlikavi planet)
Charles Messier
Charles Messier, francoski astronom, * 26. junij 1730, Badonviller, pokrajina Meurthe-et-Moselle, Francija, † 12. april 1817, Pariz, Francija.
Poglej Johann Elert Bode in Charles Messier
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Johann Elert Bode in Galaksija
Giuseppe Piazzi
Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.
Poglej Johann Elert Bode in Giuseppe Piazzi
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Johann Elert Bode in Hamburg
Johann Daniel Titius
Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).
Poglej Johann Elert Bode in Johann Daniel Titius
John Couch Adams
John Couch Adams, FRS, angleški astronom in matematik, * 5. junij 1819, Laneast pri Launcestonu, grofija Cornwall, Anglija, † 21. januar 1892, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Johann Elert Bode in John Couch Adams
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Johann Elert Bode in Jupiter
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Johann Elert Bode in Krajevna skupina
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Johann Elert Bode in Kraljeva družba
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Johann Elert Bode in Krater (razločitev)
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Johann Elert Bode in Luna
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Johann Elert Bode in Merkur
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Johann Elert Bode in Milijon
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Johann Elert Bode in Nebesno telo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Johann Elert Bode in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Johann Elert Bode in Nemci
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Johann Elert Bode in Neptun
Observatorij Berlin
Observatorij Berlin Observatorij Berlin Observatorij Berlin (tudi Berlinski observatorij) (koda IAU 548 Berlin) je astronomski observatorij v Nemčiji.
Poglej Johann Elert Bode in Observatorij Berlin
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Johann Elert Bode in Os vrtenja
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Johann Elert Bode in Osončje
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Johann Elert Bode in Ozvezdje
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Johann Elert Bode in Planet
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Johann Elert Bode in Pritlikavi planet
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Johann Elert Bode in Razdalja
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Johann Elert Bode in Saturn
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Johann Elert Bode in Simetrija
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Johann Elert Bode in Sonce
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Johann Elert Bode in Svetlobno leto
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Johann Elert Bode in Uran (planet)
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Johann Elert Bode in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Johann Elert Bode in William Herschel
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Johann Elert Bode in Zaporedje
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Johann Elert Bode in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Johann Elert Bode in Zvezdni katalog
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Johann Elert Bode in 10 (število)
100 (število)
100 (stó) je naravno število, za katero velja 100.
Poglej Johann Elert Bode in 100 (število)
16 (število)
16 (šéstnajst ali šestnájst) je naravno število, za katero velja 16.
Poglej Johann Elert Bode in 16 (število)
1747
1747 (MDCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Johann Elert Bode in 1747
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Johann Elert Bode in 1826
19. januar
19.
Poglej Johann Elert Bode in 19. januar
23. november
23.
Poglej Johann Elert Bode in 23. november
28 (število)
28 (ósemindvájset) je naravno število, za katero velja 28.
Poglej Johann Elert Bode in 28 (število)
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Poglej Johann Elert Bode in 4 (število)
52 (število)
52 (dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 52.
Poglej Johann Elert Bode in 52 (število)
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Poglej Johann Elert Bode in 7 (število)