Kazalo
57 odnosi: Aleksander Veliki, Aleksandrija, Anomalistični mesec, Apsidna točka, Astronom, Astronomija, Atene, Babilon, Babilonija, Bagdad, Celo število, Dan, Datum, Efemeride, Ekliptika, Evdoks, Gibanje, Grčija, Grki, Hiparh, Hitrost, Irak, Kaldeja, Kalip, Klinopis, Koledar, Konjunkcija, Kotna hitrost, Krater (razločitev), Lega, Leto, Luna, Mesec, Mesto, Meton, Minuta, Naburimani, Odsončje, Perioda, Planet, Plinij starejši, Precesija enakonočij, Ptolemaj, Saroški cikel, Sekunda, Sidersko leto, Sinodski mesec, Sipar, Sonce, Sosigen, ... Razširi indeks (7 več) »
- Ahemenidi
- Ljudje v 4. stoletju pr. n. št
- Umrli leta 330 pr. n. št.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Kidinu in Aleksander Veliki
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Kidinu in Aleksandrija
Anomalistični mesec
Velika polos Lunine tirnice spremeni smer in Luna mora narediti še dodatno pot, da pride v apsidno točko. Anomalistični mesec ja daljši od siderskega meseca. Anomalistični mesec je čas, ki ga potrebuje Luna za prehod med dvema zaporednima enakima apsidnima točkama.
Poglej Kidinu in Anomalistični mesec
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Kidinu in Apsidna točka
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Kidinu in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Kidinu in Astronomija
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Kidinu in Atene
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Kidinu in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Kidinu in Babilonija
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Kidinu in Bagdad
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Kidinu in Celo število
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Kidinu in Dan
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Kidinu in Datum
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Kidinu in Efemeride
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Kidinu in Ekliptika
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Poglej Kidinu in Evdoks
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Kidinu in Gibanje
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Kidinu in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Kidinu in Grki
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Kidinu in Hiparh
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Kidinu in Hitrost
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Kidinu in Irak
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Kidinu in Kaldeja
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Poglej Kidinu in Kalip
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Kidinu in Klinopis
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Kidinu in Koledar
Konjunkcija
Konjunkcija ima več pomenov v različnih vedah.
Poglej Kidinu in Konjunkcija
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Kidinu in Kotna hitrost
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Kidinu in Krater (razločitev)
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Kidinu in Lega
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Kidinu in Leto
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Kidinu in Luna
Mesec
Mésec je enota za čas, uporabljena predvsem v koledarjih.
Poglej Kidinu in Mesec
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Kidinu in Mesto
Meton
Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.
Poglej Kidinu in Meton
Minuta
Minúta je.
Poglej Kidinu in Minuta
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Kidinu in Naburimani
Odsončje
Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.
Poglej Kidinu in Odsončje
Perioda
Perioda je lahko.
Poglej Kidinu in Perioda
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Kidinu in Planet
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Kidinu in Plinij starejši
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Poglej Kidinu in Precesija enakonočij
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Kidinu in Ptolemaj
Saroški cikel
Saroški cikel ali sarosov cikel, oziroma perioda sarosa, saros (starogrško: sáros) ali drakonska perioda, je cikel mrkov s periodo približno 18 let 11 dni 8 ur (približno 6585 1/3 dni), s katerim se lahko napovedo mrki Sonca in Lune.
Poglej Kidinu in Saroški cikel
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Kidinu in Sekunda
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Poglej Kidinu in Sidersko leto
Sinodski mesec
Določanje sinodskega meseca. Položaj Lune na koncu sinodskega meseca je označen rdeče. Sinodski mesec ali srednji lunarni mesec je povprečni čas enega obrata Lune glede na Sonce za opazovalca na Zemlji.
Poglej Kidinu in Sinodski mesec
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Kidinu in Sipar
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Kidinu in Sonce
Sosigen
Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.
Poglej Kidinu in Sosigen
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Kidinu in Strabon
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Kidinu in Tir
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Poglej Kidinu in Tropsko leto
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Kidinu in Ura
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Kidinu in Zemlja
14. avgust
14.
Poglej Kidinu in 14. avgust
400 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. - 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. 380. pr. n. št.
Poglej Kidinu in 400 pr. n. št.
Glej tudi
Ahemenidi
Ljudje v 4. stoletju pr. n. št
Umrli leta 330 pr. n. št.
Prav tako znan kot Kidenas, Kidunu.