Kazalo
35 odnosi: Aleksandrija, Almagest, Armilarna sfera, Dan, Datum, Ekvator, Enakonočje, Jesen, Jug, Koledar, Kot, Kubit (dolžinska mera), Leto, Meritev, Milimeter, Nadglavišče, Nebo, Noč, Oblak, Obzorje, Pomlad, Premer, Ptolemaj, Ravnina, Rodos, Sever, Sončna ura, Sonce, Točka, Točnost in natančnost, Ura, Vzhod, Zahod, Zemlja, Zemljepisna širina.
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Ekvatorialni obroč in Aleksandrija
Almagest
Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.
Poglej Ekvatorialni obroč in Almagest
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Ekvatorialni obroč in Armilarna sfera
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Ekvatorialni obroč in Dan
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Poglej Ekvatorialni obroč in Datum
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Ekvatorialni obroč in Ekvator
Enakonočje
Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.
Poglej Ekvatorialni obroč in Enakonočje
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Ekvatorialni obroč in Jesen
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ekvatorialni obroč in Jug
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Ekvatorialni obroč in Koledar
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Ekvatorialni obroč in Kot
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Ekvatorialni obroč in Kubit (dolžinska mera)
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Ekvatorialni obroč in Leto
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Ekvatorialni obroč in Meritev
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Ekvatorialni obroč in Milimeter
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Poglej Ekvatorialni obroč in Nadglavišče
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Ekvatorialni obroč in Nebo
Noč
Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.
Poglej Ekvatorialni obroč in Noč
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Ekvatorialni obroč in Oblak
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Ekvatorialni obroč in Obzorje
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Ekvatorialni obroč in Pomlad
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Ekvatorialni obroč in Premer
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Ekvatorialni obroč in Ptolemaj
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Ekvatorialni obroč in Ravnina
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Ekvatorialni obroč in Rodos
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Ekvatorialni obroč in Sever
Sončna ura
podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.
Poglej Ekvatorialni obroč in Sončna ura
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Ekvatorialni obroč in Sonce
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Ekvatorialni obroč in Točka
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Ekvatorialni obroč in Točnost in natančnost
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Ekvatorialni obroč in Ura
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ekvatorialni obroč in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Ekvatorialni obroč in Zahod
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Ekvatorialni obroč in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Ekvatorialni obroč in Zemljepisna širina