Kazalo
65 odnosi: Antiohija, Antonin Pij, Antoninov zid, Atene, Bogomolkasti paličnjaki, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Carnuntum, Circus Maximus, Damnatio memoriae, De iure - de facto, Denarij, Didij Julijan, Donava, Dunaj, Edward Gibbon, Egipt (rimska provinca), Galija, Hadrijan, Herkul, Historia Augusta, Imperator, Jupiter (mitologija), Kasij Dion, Klavdij Galen, Klodij Albin, Kolosej, Krščanstvo, Latinščina, Leto petih cesarjev, Mark Avrelij, Markomani, Markomanske vojne, Neron, Neronov kolos, Nikomedija, Paks (boginja), Palestinska Sirija, Panteon, Pertinaks, Pescenij Niger, Prisk, Rim, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Romul, Septimij Sever, Seznam rimskih cesarjev, Sirija (rimska provinca), ... Razširi indeks (15 več) »
- Nervansko-Antoninska dinastija
- Rimski cesarji v 2. stoletju
- Rojeni leta 161
- Umrli leta 192
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Komod in Antiohija
Antonin Pij
Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.
Poglej Komod in Antonin Pij
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Poglej Komod in Antoninov zid
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Komod in Atene
Bogomolkasti paličnjaki
Bogomolkasti paličnjaki (znanstveno ime Mantophasmatodea) so red afriških mesojedih žuželk.
Poglej Komod in Bogomolkasti paličnjaki
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Komod in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Komod in Carnuntum
Circus Maximus
Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.
Poglej Komod in Circus Maximus
Damnatio memoriae
Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.
Poglej Komod in Damnatio memoriae
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Komod in De iure - de facto
Denarij
Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.
Poglej Komod in Denarij
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Komod in Didij Julijan
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Komod in Donava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Komod in Dunaj
Edward Gibbon
Edward Gibbon, angleški zgodovinar, pisatelj, filozof in politik, * 27. april 1737, London, † 16. januar 1794, London.
Poglej Komod in Edward Gibbon
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Komod in Egipt (rimska provinca)
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Komod in Galija
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Komod in Hadrijan
Herkul
Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).
Poglej Komod in Herkul
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Komod in Historia Augusta
Imperator
Imperátor je latinska beseda za poveljnika.
Poglej Komod in Imperator
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Komod in Jupiter (mitologija)
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Komod in Kasij Dion
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Komod in Klavdij Galen
Klodij Albin
Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.
Poglej Komod in Klodij Albin
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Komod in Kolosej
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Komod in Krščanstvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Komod in Latinščina
Leto petih cesarjev
Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.
Poglej Komod in Leto petih cesarjev
Mark Avrelij
Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).
Poglej Komod in Mark Avrelij
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Komod in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Komod in Markomanske vojne
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Komod in Neron
Neronov kolos
Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.
Poglej Komod in Neronov kolos
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Poglej Komod in Nikomedija
Paks (boginja)
Kip boginje Paks na vrtu Pavlovske palače v Sankt Peterburgu Rekonstruirani tempelj ''Ara Pacis Augustae'' Paks (latinsko, slovensko mir) je bila rimska boginja miru, enakovredna grški Ireni.
Poglej Komod in Paks (boginja)
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Poglej Komod in Palestinska Sirija
Panteon
Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.
Poglej Komod in Panteon
Pertinaks
Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Poglej Komod in Pertinaks
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Poglej Komod in Pescenij Niger
Prisk
| name.
Poglej Komod in Prisk
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Komod in Rim
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Komod in Rimska Britanija
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Komod in Rimska Dakija
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Komod in Rimski konzul
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Komod in Rimsko cesarstvo
Romul
Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.
Poglej Komod in Romul
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Komod in Septimij Sever
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Komod in Seznam rimskih cesarjev
Sirija (rimska provinca)
Sirija, zgodnja rimska provinca.
Poglej Komod in Sirija (rimska provinca)
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Komod in Spodnja Germanija
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Komod in Srebro
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Komod in Toga
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Komod in Trajan
Velika Germanija
Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.
Poglej Komod in Velika Germanija
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Komod in Vespazijan
Vesta
Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.
Poglej Komod in Vesta
161
161 (CLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Komod in 161
17. marec
17.
Poglej Komod in 17. marec
177
177 (CLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Komod in 177
18. marec
18.
Poglej Komod in 18. marec
180
180 (CLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Komod in 180
192
192 (CXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Komod in 192
31. avgust
31.
Poglej Komod in 31. avgust
31. december
31.
Poglej Komod in 31. december