Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Vesta

Index Vesta

Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.

39 odnosi: Alba Longa, Atena, Avgur, Caere, Cerera (mitologija), Dionizij iz Halikarnasa, Enej, Fasti, Fortuna, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Valerij Katul, Georges Dumézil, Hestija, Internet Archive, Jan (mitologija), Junona, Jupiter (mitologija), Kibela, Krščanstvo, Mark Tulij Cicero, Numa Pompilij, Paladij, Palestrina, Plavt, Plinij starejši, Plutarh, Pontifex maximus, Publij Ovidij Naso, Rimski forum, Romul, Saturn (mitologija), Servij Tulij, Slanica, Tarkvinij Prisk, Tempelj Veste, Teodozij I., Vestalke, Virgilij, Vulkan (mitologija).

Alba Longa

Alba Longa (občasno napisana Albalonga v italijanskih virih) je bilo antično mesto Latincev v osrednji Italiji, 19 kilometrov jugovzhodno od Rima, v gričevju Albani.

Novo!!: Vesta in Alba Longa · Poglej več »

Atena

Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).

Novo!!: Vesta in Atena · Poglej več »

Avgur

Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.

Novo!!: Vesta in Avgur · Poglej več »

Caere

Caere (tudi Caisra in Cisra) je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne Etrurije, današnji Cerveteri, približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima.

Novo!!: Vesta in Caere · Poglej več »

Cerera (mitologija)

V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere. Njen sedemdnevni aprilski festival Cerealia je vključeval priljubljene Ludi Ceriales (Cererine igre). Čaščena je bila tudi v majski lustraciji polj na festivalu Ambarvalia, v času žetve ter med rimskimi porokami in pogrebi. Cerera je edina od številnih rimskih kmetijskih božanstev, ki je uvrščena med Dii Consentes, rimski ekvivalent dvanajstim olimpskim bogovom grške mitologije. Rimljani so jo videli kot vzporednico grške boginje DemetreLarousse Desk Reference Encyclopedia, The Book People, Haydock, 1995, p. 215., katere mitologija je bila za Cerero v rimski umetnosti in literaturi znova interpretirana.

Novo!!: Vesta in Cerera (mitologija) · Poglej več »

Dionizij iz Halikarnasa

Dionizij iz Halikarnasa starogrški zgodovinar in učitelj retorike, * okoli 60 pr.

Novo!!: Vesta in Dionizij iz Halikarnasa · Poglej več »

Enej

Enej je moško osebno ime.

Novo!!: Vesta in Enej · Poglej več »

Fasti

Julijevo reformo koledarja; julij in avgust (''Quintilis'' in ''Sextilis'', peti in šesti mesec), sta omogočala vstavljanje prestopnega meseca Fasti (ed.) so bili v antičnem Rimu kronološki ali na koledarju zasnovani seznami ali drugi kronološki zapisi ali razporedi uradnih in versko sankcioniranih dogodkov.

Novo!!: Vesta in Fasti · Poglej več »

Fortuna

Albrecht Dürer ''Fortuna'' (1502) Fortuna (Fortuna; sreča, usoda) je v rimski mitologiji boginja usode, naključja, sreče in izobilja, boginja mati in zaščitnica oseb, skupnosti, krajev in dogodkov.

Novo!!: Vesta in Fortuna · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Novo!!: Vesta in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »

Gaj Valerij Katul

Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.

Novo!!: Vesta in Gaj Valerij Katul · Poglej več »

Georges Dumézil

Georges Dumézil, francoski komparativni filolog, * 4. marec 1898, Pariz, Francija, † 11. oktober 1986, Pariz.

Novo!!: Vesta in Georges Dumézil · Poglej več »

Hestija

Hestija (grško Ἑστία, 'ognjišče', iz glagola έστάναι – 'stati') je v grški mitologiji deviška boginja domačega ognjišča, pravi red gospodinjstva, družine, doma in države.

Novo!!: Vesta in Hestija · Poglej več »

Internet Archive

Internet Archive je nepridobitna organizacija s sedežem v San Franciscu, ki vzdržuje istoimensko digitalno knjižnico z arhivom spletnih strani, dokumentov, večpredstavnostnih vsebin in digitaliziranih knjig.

Novo!!: Vesta in Internet Archive · Poglej več »

Jan (mitologija)

Kip Janusa iz Vatikana Jan (latinsko Ianus) je bil v rimski mitologiji bog vhodnih vrat in vhodov (ianua); pozneje tudi vsakega začetka.

Novo!!: Vesta in Jan (mitologija) · Poglej več »

Junona

Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.

Novo!!: Vesta in Junona · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Novo!!: Vesta in Jupiter (mitologija) · Poglej več »

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Novo!!: Vesta in Kibela · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Vesta in Krščanstvo · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Novo!!: Vesta in Mark Tulij Cicero · Poglej več »

Numa Pompilij

Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.

Novo!!: Vesta in Numa Pompilij · Poglej več »

Paladij

Paládij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pd in atomsko število 46.

Novo!!: Vesta in Paladij · Poglej več »

Palestrina

Palestrina (starodavna Praeneste; starogrško: Πραίνεστος) je starodavno mesto in občina v Laciju, približno 35 km vzhodno od Rima, kjer živi okoli 18.000 prebivalcev.

Novo!!: Vesta in Palestrina · Poglej več »

Plavt

Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.

Novo!!: Vesta in Plavt · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Vesta in Plinij starejši · Poglej več »

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Novo!!: Vesta in Plutarh · Poglej več »

Pontifex maximus

Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.

Novo!!: Vesta in Pontifex maximus · Poglej več »

Publij Ovidij Naso

Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.

Novo!!: Vesta in Publij Ovidij Naso · Poglej več »

Rimski forum

Rimski forum, znan tudi po latinskem imenu Forum Romanum (italijansko: Foro Romano), je pravokotni forum (trg), obdan z razvalinami več pomembnih starih vladnih zgradb v središču mesta Rim, Italija.

Novo!!: Vesta in Rimski forum · Poglej več »

Romul

Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.

Novo!!: Vesta in Romul · Poglej več »

Saturn (mitologija)

Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.

Novo!!: Vesta in Saturn (mitologija) · Poglej več »

Servij Tulij

Servij Tulij (578 pr. n. št.–534 pr. n. št.) je bil legendarni šesti kralj Rima in drugi iz etruščanske rodbine.

Novo!!: Vesta in Servij Tulij · Poglej več »

Slanica

Slanica je nasičena ali skoraj nasičena vodna raztopina soli, običajno natrijevega klorida.

Novo!!: Vesta in Slanica · Poglej več »

Tarkvinij Prisk

Večina podatkov o nastanku in razvoju Rimskega kraljestva ni podprta z zgodovinskimi pričevanji, ker so Galci v prvi plenitvi Rima popolnoma uničili državni arhiv in zabrisali vsako drugo sled za preteklostjo.

Novo!!: Vesta in Tarkvinij Prisk · Poglej več »

Tempelj Veste

Tempelj Veste (latinsko Aedes Vestae; italijansko Tempio di Vesta) je starodavna zgradba v Rimu v Italiji, na Rimskem forumu v bližini Regie in hiše vestalkinih devic.

Novo!!: Vesta in Tempelj Veste · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Novo!!: Vesta in Teodozij I. · Poglej več »

Vestalke

Vestalka, slika rimskega kipa Vestalke so bile svečenice rimske boginje Veste.

Novo!!: Vesta in Vestalke · Poglej več »

Virgilij

Virgilij je moško osebno ime.

Novo!!: Vesta in Virgilij · Poglej več »

Vulkan (mitologija)

Kip Vulkana Vulkan je bog ognja v rimski mitologiji.

Novo!!: Vesta in Vulkan (mitologija) · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »