Kazalo
133 odnosi: Afrodita, Afrodita (razločitev), Afrodita Kalipigos, Afrodita Knidska, Afrodiziak, Afrodizija, Ai-Khanoum, Ajgina, Alassa, All the Lovers, Amantia, Amathus, Anconska stolnica, Antični Korint, Anton Aškerc, Anu, Aojd, Apel, Apolon, April, Ares, Arhimed, Armensko kraljestvo (antika), Atika (bivša država), Atribis, Baker, Biblos, Daorson, Dea Gravida, Deimos (luna), Delos, Dendera, Deviški pas, Didona, Diomed, Diona, Družinsko drevo grških bogov, Dvanajst bogov Olimpa, Enej (mitologija), Enej, Anhiz in Askanij, Eponim, Erida (boginja), Eros, Eroti, Eskvilinska Venera, Etruščanska mitologija, Evropa (mitologija), Fajstos, Falus, Fanagorija, ... Razširi indeks (83 več) »
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Afrodita in Afrodita
Afrodita (razločitev)
Afrodita je lahko.
Poglej Afrodita in Afrodita (razločitev)
Afrodita Kalipigos
Afrodita Kalipigos, znana tudi kot Venera Kalipigos (grško Ἀφροδίτη Καλλίπυγος), dobesedno pomeni Venera (ali Afrodita) z lepo zadnjico), je star rimski marmorni kip, za katerega mislijo, da je kopija starejšega grškega izvirnika.
Poglej Afrodita in Afrodita Kalipigos
Afrodita Knidska
Afrodita Knidska je bila eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparja Praksitela iz Aten (4. stoletje pr. n. št.). Ta kip in njegove kopije se pogosto imenujejo Venus pudica (sramežljiva Venera), ker si z desno roko pokriva golo sramnico.
Poglej Afrodita in Afrodita Knidska
Afrodiziak
Nosorogov rog Afrodiziak je substanca, ki se uporablja z namenom povečevanja spolnega poželenja - libida.
Poglej Afrodita in Afrodiziak
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Poglej Afrodita in Afrodizija
Ai-Khanoum
Ai-Khanoum ali Aï Khānum tudi Ay Khanum, (gospa Luna v uzbeščini), verjetno zgodovinska Aleksandrija na Oxusu, ki je bila morda pozneje imenovana اروکرتیه ali Eucratidia) je bilo eno od glavnih mest grško-baktrijskega kraljestva. Prvi znanstveniki so trdili, da je bil Ai Khanoum ustanovljen v poznem 4.
Poglej Afrodita in Ai-Khanoum
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Afrodita in Ajgina
Alassa
Alassa (grško) je vas v okrožju Limasol na Cipru ob glavni cesti Limasol-Kakopetria.
Poglej Afrodita in Alassa
All the Lovers
»All the Lovers« je pesem avstralske pevke Kylie Minogue.
Poglej Afrodita in All the Lovers
Amantia
Ilirija in Epir v 4.-3. stoletju pr. n. št. Amantia (grško: Ἀμάντια) ali Abantia (grško: Ἀβάντια), antični grški polis v Epirju.
Poglej Afrodita in Amantia
Amathus
Amathus ali Amathous (starogrško Ἀμαθοῦς) je bilo starodavno mesto in eno od starodavnih kraljevih mest na Cipru do okoli leta 300 pr.
Poglej Afrodita in Amathus
Anconska stolnica
Stolnica v Anconi (ital. Duomo di Ancona, Basilica Cattedrale Metropolitana di San Ciriaco) je rimskokatoliška stolnica v Anconi v osrednji Italiji, posvečena svetemu Ciriku.
Poglej Afrodita in Anconska stolnica
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Afrodita in Antični Korint
Anton Aškerc
Anton Aškerc (psevdonim Gorazd), slovenski pesnik, duhovnik in arhivist, * 9. januar 1856, Rimske Toplice, † 10. junij 1912, Ljubljana.
Poglej Afrodita in Anton Aškerc
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Afrodita in Anu
Aojd
Aojd oziroma aojdi so bili predhodniki rapsodov.
Poglej Afrodita in Aojd
Apel
Apél, starogrški slikar iz obdobja klasičnega helenizma, * 375 pr. n. št./370 pr. n. št. verjetno v Kolofonu, Lidija, † 332 pr. n. št./329 pr. n. št., Kos, Grčija.
Poglej Afrodita in Apel
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Afrodita in Apolon
April
April ali mali traven je 4.
Poglej Afrodita in April
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Afrodita in Ares
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Afrodita in Arhimed
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Afrodita in Armensko kraljestvo (antika)
Atika (bivša država)
Atika (grško Αττική, Attikḗ ali Attikī́; starogrško ali sodobno) je zgodovinska območje, ki vključuje glavno mesto mesto Grčije, Atene.
Poglej Afrodita in Atika (bivša država)
Atribis
Atribis (arabsko أتريب, grško, iz egipčanskega Hut-heryib, koptsko Ⲁⲑⲣⲏⲃⲓ je bilo staroveško mesto v sedanjem Tell Atribu približno 40 km severno od Kaira na vzhodnem bregu Damietske veje Nila. Naseljeno je bilo predvsem v ptolemajskem, rimskem in bizantinskem obdobju.Mysliwiec 2013.
Poglej Afrodita in Atribis
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Afrodita in Baker
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Afrodita in Biblos
Daorson
Ostanki obzidja Daorsona v vasi Ošanići pri Stolcu v Bosni in Hercegovini Daorson (grško: Δαορσών), glavno mesto heleniziranegailirskega plemena Daorsov, ki so od leta 300 do leta 50 pr.
Poglej Afrodita in Daorson
Dea Gravida
Dea Gravida ali Dea Tiria Gravida (latinsko za "noseča boginja") je bila bodisi boginja bodisi utelešenje ženske, povezane z razmnoževanjem in plodnostjo.
Poglej Afrodita in Dea Gravida
Deimos (luna)
Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.
Poglej Afrodita in Deimos (luna)
Delos
Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.
Poglej Afrodita in Delos
Dendera
Dendera (arabsko دندرة Dandarah ali Denderah, grško Tentiris ali Tentira, koptsko Tentore), antični Iunet, je majhno mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila približno 5 km južno od Qene in približno 60 km severno od Luksorja.
Poglej Afrodita in Dendera
Deviški pas
Skica deviškega pasu Moški in ženski deviški pas Deviški pas (imenovan tudi Venerin ali florentinski pas) je priprava, ki so si je domislili v poznem srednjem veku, namenjena zavarovanju ženske kreposti.
Poglej Afrodita in Deviški pas
Didona
''Smrt Didone'', Heinrich Friedrich Füger Didona, tudi Dido ter Elisa, je bila mitološka ustanoviteljica Kartagine in njena prva kraljica.
Poglej Afrodita in Didona
Diomed
Diomed je junak iz grške mitologije, znan predvsem po svojem sodelovanju v trojanski vojni.
Poglej Afrodita in Diomed
Diona
Diona na kovancu Diona (/daɪˈoʊniː/; She-Zeus ali δῖος dîos, kar pomeni 'božansko') je ime štirih žensk v starogrški mitologiji in ene v feničanski veri opisal Sanchuniathon.
Poglej Afrodita in Diona
Družinsko drevo grških bogov
Označenih je dvanajst bogov Olimpa in bogovi, ki so vladali svetu (Uran, Kronos, Zevs).
Poglej Afrodita in Družinsko drevo grških bogov
Dvanajst bogov Olimpa
Monsiaujeva slika ''Dvanajst bogov Olimpa'' V starogrški religiji in grški mitologiji so olimpska dvanajsterica glavna božanstva grškega panteona, kamor so običajno šteti Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Hestija ali Had.
Poglej Afrodita in Dvanajst bogov Olimpa
Enej (mitologija)
V grško-rimski mitologiji je bil Enej (grško Αἰνείας, Aineias, verjetno izhaja iz grške besede αἰνή, ki pomeni "slavljen") trojanski junak, sin princa Anhiza in boginje Afrodite (rimska Venera).
Poglej Afrodita in Enej (mitologija)
Enej, Anhiz in Askanij
Enej, Anhiz in Askanij ali Enej z očetom in sinom beži iz Troje je skulptura italijanskega umetnika Giana Lorenza Berninija, ustvarjena ok.
Poglej Afrodita in Enej, Anhiz in Askanij
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Afrodita in Eponim
Erida (boginja)
Erida (okrog 520 pr. n. št.) Êrida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Poglej Afrodita in Erida (boginja)
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Afrodita in Eros
Eroti
Hermafrodit in Eroti Eroti so v grški mitologiji številni mali bogovi ljubezni, ki spremljajo Erosa in Afrodito.
Poglej Afrodita in Eroti
Eskvilinska Venera
Eskvilinska Venera, na kateri je upodobljena boginja Venera (tj. grška Afrodita), je manjša rimska gola marmornata skulptura ženske v sandalih in pokrivalu z diademom.
Poglej Afrodita in Eskvilinska Venera
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Afrodita in Etruščanska mitologija
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Poglej Afrodita in Evropa (mitologija)
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Afrodita in Fajstos
Falus
Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.
Poglej Afrodita in Falus
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Poglej Afrodita in Fanagorija
Freyja
Johannesa Gehrtsa Freya je bila v nordijski mitologiji boginja plodnosti, ljubezni, spolnosti, pa tudi vojne, prerokb in privlačnosti in je bila ena ob najbolj priljubljenih boginj.
Poglej Afrodita in Freyja
Giganti (mitologija)
Giganti v boju z Artemido Giganti (grško Γίγαντες) so divja in orjaška bitja v grški mitologiji.
Poglej Afrodita in Giganti (mitologija)
Gora Ida (Turčija)
Gora Ida (turško Kazdağı, izgovorjeno, kar pomeni "Gosja gora", Kaz Dağları ali Karataş Tepesi) je gora v severozahodni Turčiji, približno 32 km jugovzhodno od ruševin Troje, ob severni obali zaliva Edremit.
Poglej Afrodita in Gora Ida (Turčija)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Afrodita in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Afrodita in Grška mitologija
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Afrodita in Harite
Hator
V egipčanski mitologiji je Hator boginja neba, ljubezni, lepote, veselja, materinstva, tujih dežel, rudarstva, glasbe in plodnosti.
Poglej Afrodita in Hator
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Afrodita in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Afrodita in Hefajst
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Afrodita in Hermes
Himen (mitologija)
Kip Himena Himen (grško Ὑμέναιος), tudi Himenaj je v grški mitologiji eden izmed erotov (spremljevalcev Erosa in Afrodite), bog zakonske zveze in svatbe in predvsem pesmi, ki so jih peli na svatbah.
Poglej Afrodita in Himen (mitologija)
Hipokampus (mitologija)
Hipokampus ali hipokamp tudi hipokampoi (množina hipokampi ali hipokampi, grško ἱππόκαμπος, od ἵππος, "konj" in κάμπος, "morska pošast" at reference.com; compare the nameless monster Campe.) je mitološko bitje, ki ga poznata fenicijska in grška mitologija, čeprav je ime, s katerim je poznano, zgolj grško.
Poglej Afrodita in Hipokampus (mitologija)
Hiton
Hiton (grško χιτών, hitōn) je bil oblačilo v antični Grčiji, ki sta ga nosila oba spola, še posebej moški.
Poglej Afrodita in Hiton
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Afrodita in Ištar
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Afrodita in Iliada
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Afrodita in Inana
Izida
Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.
Poglej Afrodita in Izida
Kaliopa
Odiseje'' Kaliopa (starogrško: Kalliópe) je bila muza epske poezije v grški mitologiji.
Poglej Afrodita in Kaliopa
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Afrodita in Kavkaška regija
Kirenija
Kirenija (grško Κερύνεια lokalno; turško Girne) je mesto na severni obali Cipra, znano po zgodovinskem pristanišču in gradu.
Poglej Afrodita in Kirenija
Kouklia
Kouklia (grško Κούκλια, turško Kukla) je vas v okrožju Pafos, približno 16 kilometrov vzhodno od mesta Pafos na sredozemskem otoku Ciper.
Poglej Afrodita in Kouklia
Kourion
Kourion (grško: Koúριov ali latinsko Curium), je bila pomembna starodavna mestna država na jugozahodni obali Cipra.
Poglej Afrodita in Kourion
Leander (ime)
Leander je moško osebno ime.
Poglej Afrodita in Leander (ime)
Lefkada
Položaj otoka Lefkada v Jonskem morju Lefkada (grško Λευκάδα, italijansko Santa Maura) je grški otok s površino 336 km², ki spada v skupino Jonskih otokov v Jonskem morju.
Poglej Afrodita in Lefkada
Lonec majarona
Lonec majarona je slovenska ljudska pravljica, natančneje tolminska pravljica, ki jo je zapisal Jožef Kenda (*1859, †1929).
Poglej Afrodita in Lonec majarona
Ludovisijev prestol
Ludovisijev prestol je antični izklesan blok belega marmorja, katerega zadnja stran je bila votla, na treh zunanjih površinah so bili izrezljani plitki reliefi.
Poglej Afrodita in Ludovisijev prestol
Marjeta Antiohijska
Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (Ἁγία Μαρίνα).
Poglej Afrodita in Marjeta Antiohijska
Marsala
Marsala (sicilijansko Maissala, izgovarja) je italijansko mesto v pokrajini Trapani v najbolj zahodnem delu Sicilije.
Poglej Afrodita in Marsala
Medičejska Venera
Medičejska Venera je helenistična marmorna skulptura, visoka 1,53 metra, ki prikazuje grško boginjo ljubezni Afrodito.
Poglej Afrodita in Medičejska Venera
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Afrodita in Mehkužci
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Afrodita in Memfis, Egipt
Miloška Venera
Miloška Afrodita (grško Αφροδίτη της Μήλου, Aphroditi tis Milou), bolj znana kot Miloška Venera, je antični grški kip in eno najbolj znanih del antičnega grškega kiparstva.
Poglej Afrodita in Miloška Venera
Narcis (mitologija)
Caravaggio: ''Narcis'' (1594) Narcis (grško Ναρκισσoς, Narkissos) je bil v starogrški mitologiji lep mladenič, sin rečnega boga Kefisa in nimfe izvirov Lejriope.
Poglej Afrodita in Narcis (mitologija)
Narcisov vodnjak, Ljubljana
Narcisov vodnjak je poznobaročna kamnita fontana, ki stoji v atriju ljubljanskega Magistrata, tik ob zidu na vzhodni strani dvorišča.
Poglej Afrodita in Narcisov vodnjak, Ljubljana
Nimfej, Krim
Nimfej (grško Νύμφαιον, Nýmfaion, latinsko Nymphaeum), znan tudi kot Nimfej na Pontu (starogrško Νύμφαιον τὸ ἐν τῷ Πόντῳ, Nýmfaion tó en tó Pónto), je bil pomembno mesto v Bosporskem kraljestvu na krimski obali Kimerskega Bosporja v bliživi sedanjega turističnega središča Heroivske/Geroevskoje.
Poglej Afrodita in Nimfej, Krim
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Afrodita in Olimp
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Afrodita in Pafos
Papež Aleksander VI.
Papež Aleksander VI. (rojen kot Rodrigo Borgia ali Roderic Llançol i de Borja), španski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1. januar 1431, Xàtiva, (Valencija, Aragonsko kraljestvo, danes Španija); † 18. avgust 1503, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Afrodita in Papež Aleksander VI.
Papež Julij II.
Papež Julij II. (rojen kot Giuliano della Rovere z vzdevkom Il Terribile - Strašni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 5. december 1443, Albissola, (Genovska republika danes Italija); † 21. februar 1513, Rim (Papeška država, danes Italija oziroma Vatikan).
Poglej Afrodita in Papež Julij II.
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Afrodita in Papež Leon X.
Paris
Helena in Paris Paris (grško Πάρις) je bil v grški mitologiji trojanski princ, sin kralja Priama in brat Hektorja.
Poglej Afrodita in Paris
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Afrodita in Parisova sodba
Parisova sodba (Rubens)
Parisova sodba je ena od številnih slik, ki jih je naslikal Peter Paul Rubens, ki se ne ujemajo z 22 upodobitvami teme, pripisane Lucasu Cranachu starejšemu.
Poglej Afrodita in Parisova sodba (Rubens)
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Afrodita in Partsko cesarstvo
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Afrodita in Pelazgi
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Afrodita in Pergamonski oltar
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Afrodita in Perzefona
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Afrodita in Perzefonin sarkofag
Pirej
Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.
Poglej Afrodita in Pirej
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Afrodita in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Afrodita in Poosebljenje
Pozejdon
Pozejdon s trizobom Pozejdon je bil v grški mitologiji bog morja.
Poglej Afrodita in Pozejdon
Praksitel
Praksitel (grško Πραξιτέλης, etimologija: "tisti, ki konča svoja dela") Atenski, sin kiparja Kefizodota, je bil najbolj priznan kipar v 4.
Poglej Afrodita in Praksitel
Priap
Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.
Poglej Afrodita in Priap
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Afrodita in Prometej
Psihe (mitologija)
Psihe je grška boginja duše.
Poglej Afrodita in Psihe (mitologija)
Putto
Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.
Poglej Afrodita in Putto
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Afrodita in Rimska mitologija
Sapfo
Sapfo (atiška grščina: Sapfó, eolska grščina: Psápfo), antična grška pesnica, * med 630 pr. n. št. in 612 pr. n. št., Eres, otok Lesbos, Grčija.
Poglej Afrodita in Sapfo
Selinunt
Selinunt (/ ˌsɛlᵻnuːnteɪ /; starogrško Σελινοῦς, Selinous, latinsko Selinūs) je bilo staro grško mesto na jugozahodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Afrodita in Selinunt
Sifnijska zakladnica
Sifnijska zakladnica je bila stavba v starogrškem kultnem središču Delfi v Grčiji, ki so jo postavili za daritve polisa ali mestne države Sifnos.
Poglej Afrodita in Sifnijska zakladnica
Skrinja iz Verolija
Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10.
Poglej Afrodita in Skrinja iz Verolija
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Afrodita in Starogrška arhitektura
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Afrodita in Starogrška književnost
Stolpna ura, Sighișoara
Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.
Poglej Afrodita in Stolpna ura, Sighișoara
Svetišče Afrodite Pafijske
Svetišče Afrodite Pafijske je bilo svetišče v starodavnem Pafosu na Cipru, posvečeno boginji Afroditi.
Poglej Afrodita in Svetišče Afrodite Pafijske
Tanagrijske figurice
Tanagrijske figurice so v kalup ulite grške terakotne figurice iz poznega 4.
Poglej Afrodita in Tanagrijske figurice
Tihe
Kip Tihe Tihe (rimska Fortuna) je v grški mitologiji boginja, ki podeljuje srečo in obilje mestu ter tako uravnava njegovo usodo.
Poglej Afrodita in Tihe
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Afrodita in Titan (mitologija)
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Afrodita in Trojanska vojna
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Afrodita in Tutmoz III.
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Afrodita in Uran (mitologija)
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Afrodita in Venera
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Afrodita in Venera (mitologija)
Venera Anadiomena
Venera Anadiomena (starogrščina Ἀφροδίτη Ἀναδυομένη; ἀναδυομένη, anadyoménē, pomeni 'dvigati se' - Venera se dviga iz morja; Aphrodite Anadyomene so uporabljali nekateri pisci raje zaradi doslednosti) je ena od ikoničnih upodobitev boginje Venere (Afrodite), ki je bila znana po zelo občudovani Apelovi sliki, ki je danes izgubljena, a opisana v Plinijevi Naturalis Historia, z anekdoto, da je veliki Apel za svoj model zaposlil Campaspejo, ljubico Aleksandra Velikega.
Poglej Afrodita in Venera Anadiomena
Venera Genetrix (kip)
Venera Genetrix je kiparski tip, ki prikazuje rimsko boginjo Venero v njenem vidiku Genetrix (Venera mati - ustanoviteljica družine), saj jo je počastila rimska Julijsko-klavdijska rodbina, ki jo je označila za svojo prednico.
Poglej Afrodita in Venera Genetrix (kip)
Venus Verticordia (slika)
Venus Verticordia (1864-1868) Danteja Gabriela Rossettija je napol gola upodobitev boginja Venera, ki je upodobljena kot mladenka z zlato avreolo in padajočimi rjavimi lasmi, obdana z rožnatimi cvetovi v temnem, bujnem zelenem vrtu.
Poglej Afrodita in Venus Verticordia (slika)
Venus Victrix (Canova)
Pauline Bonaparte kot Venus Victrix (Venera Victorious) je polgola ležeča neoklasicistična portretna skulptura v naravni velikosti italijanskega kiparja Antonia Canove.
Poglej Afrodita in Venus Victrix (Canova)
Vila misterijev, Pompeji
Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).
Poglej Afrodita in Vila misterijev, Pompeji
Vrag se ženi
Vrag se ženi ali zlodejeve neveste je slovenska ljudska pripovedka.
Poglej Afrodita in Vrag se ženi
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Afrodita in Vrtnica
Zaklad iz Panagjurišta
Zaklad iz Panagjurišta Zaklad iz Panagjurišta je starodavni komplet za pitje, odkrit 8.
Poglej Afrodita in Zaklad iz Panagjurišta
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Afrodita in Zevs
Prav tako znan kot Afrodita (boginja), Hathor.