Kazalo
56 odnosi: Ariel (luna), Štefan (luna), Belinda (luna), Bjanka (luna), Daljnogled, Desdemona (luna), Elipsa, Ferdinand (luna), Frančišek (luna), Gerard Peter Kuiper, Izsrednost tira, John Frederick William Herschel, Julija (luna), Kaliban (luna), Kordelija (luna), Kresida (luna), Kupid (luna), Mab (luna), Margareta (luna), Masa, Miranda (luna), Naklon tira, Naravni satelit, Oberon (luna), Ofelija (luna), Orbitalna perioda, Perdita (luna), Poimenovanje astronomskih teles, Porcija (luna), Premer, Pritlikavi planet, Prospero (luna), Puk (luna), Rozalinda (luna), Setebos (luna), Sikoraks (luna), Sonce, Titanija (luna), Trinkulo (luna), Umbriel (luna), Uran (planet), Vesoljska sonda, Voyager 2, Vzvratno gibanje, William Herschel, William Lassell, Začasno označevanje nebesnih teles, 13. marec, 1787, 1851, ... Razširi indeks (6 več) »
- Osončje
- Seznami lun
- Uranove lune
Ariel (luna)
Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Ariel (luna)
Štefan (luna)
Štefan je Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Štefan (luna)
Belinda (luna)
Belinda je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Belinda (luna)
Bjanka (luna)
Bjanka je Uranov satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Bjanka (luna)
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Daljnogled
Desdemona (luna)
Desdemona je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Desdemona (luna)
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Elipsa
Ferdinand (luna)
Ferdinand je najbolj oddaljeni Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Ferdinand (luna)
Frančišek (luna)
Frančišek je Uranov notranji nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Frančišek (luna)
Gerard Peter Kuiper
Gerard Peter Kuiper, rojen Gerrit Pieter Kuiper, ameriški astronom nizozemskega rodu, * 7. december 1905, Harenkarspel, Severna Holandija, Nizozemska, † 23. december 1973, Mexico City, Mehika.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Gerard Peter Kuiper
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Izsrednost tira
John Frederick William Herschel
Sir John Frederick William Herschel, 1.
Poglej Uranovi naravni sateliti in John Frederick William Herschel
Julija (luna)
Julija je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Julija (luna)
Kaliban (luna)
Kaliban je drugi največji Uranov retrogradni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Kaliban (luna)
Kordelija (luna)
Kordelija je Uranov pastirski satelit, ki je Uranu najbližji.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Kordelija (luna)
Kresida (luna)
Kresida je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Kresida (luna)
Kupid (luna)
| surface_area.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Kupid (luna)
Mab (luna)
Mab je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Mab (luna)
Margareta (luna)
Margareta je edini Uranov progradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Margareta (luna)
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Masa
Miranda (luna)
Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Miranda (luna)
Naklon tira
''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Naklon tira
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Naravni satelit
Oberon (luna)
Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Oberon (luna)
Ofelija (luna)
Ofelija je Uranov notranji pastirski satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Ofelija (luna)
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej Uranovi naravni sateliti in Orbitalna perioda
Perdita (luna)
Perdita je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Perdita (luna)
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Poimenovanje astronomskih teles
Porcija (luna)
Porcija je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Porcija (luna)
Premer
V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Premer
Pritlikavi planet
Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Pritlikavi planet
Prospero (luna)
Prospero je Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Prospero (luna)
Puk (luna)
Puk (tudi Pak) je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Puk (luna)
Rozalinda (luna)
Rozalinda je Uranov notranji satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Rozalinda (luna)
Setebos (luna)
Setebos je Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Setebos (luna)
Sikoraks (luna)
Sikoraks je največji Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Sikoraks (luna)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Sonce
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Titanija (luna)
Trinkulo (luna)
Trinkulo je Uranov retrogradni nepravilni satelit.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Trinkulo (luna)
Umbriel (luna)
Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Umbriel (luna)
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Uran (planet)
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Vesoljska sonda
Voyager 2
Voyager 2 Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Voyager 2
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Vzvratno gibanje
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Uranovi naravni sateliti in William Herschel
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Poglej Uranovi naravni sateliti in William Lassell
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Uranovi naravni sateliti in Začasno označevanje nebesnih teles
13. marec
13.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 13. marec
1787
1787 (MDCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1787
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1851
1852
1852 (MDCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1852
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1948
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1986
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1997
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 1999
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Uranovi naravni sateliti in 2000
Glej tudi
Osončje
Seznami lun
Uranove lune
Prav tako znan kot Uranove lune.