Kazalo
32 odnosi: Apsidna točka, Dan, David C. Jewitt, Ekliptika, Giga, Izsrednost, Jan Kleyna, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Komedija, Kozaijev pojav, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Mednarodna astronomska zveza, Meter, Naravni satelit, Nepravilni satelit, Neptun, Nereida (luna), Osončje, Poimenovanje astronomskih teles, Pospešek, Scott Sander Sheppard, Središče za male planete, Uran (planet), Vzvratno gibanje, William Shakespeare, Začasno označevanje nebesnih teles, 2003, 2008, 29. avgust.
- Astronomska telesa, odkrita leta 2003
- Nepravilni sateliti
- Uranove lune
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej Margareta (luna) in Apsidna točka
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Margareta (luna) in Dan
David C. Jewitt
David C. Jewitt, angleški astronom, * 1958, London, Anglija.
Poglej Margareta (luna) in David C. Jewitt
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej Margareta (luna) in Ekliptika
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej Margareta (luna) in Giga
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Margareta (luna) in Izsrednost
Jan Kleyna
Jan Kleyna, britanski astronom.
Poglej Margareta (luna) in Jan Kleyna
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Margareta (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Margareta (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Margareta (luna) in Kilometer
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Margareta (luna) in Komedija
Kozaijev pojav
Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).
Poglej Margareta (luna) in Kozaijev pojav
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Margareta (luna) in Kubični meter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Margareta (luna) in Kvadratni kilometer
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Margareta (luna) in Mednarodna astronomska zveza
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Margareta (luna) in Meter
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Margareta (luna) in Naravni satelit
Nepravilni satelit
Titana, pravilnega satelita. Slika izdelana s programom Celestia. Nèpravílni satelít (tudi nèpravilna lúna) je v astronomiji naravni satelit, ki kroži okrog osrednjega telesa po oddaljeni in nagnjeni tirnici, velikokrat vzvratno.
Poglej Margareta (luna) in Nepravilni satelit
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej Margareta (luna) in Neptun
Nereida (luna)
Nereida (grško Νηρηΐδα: Nereida) je Neptunov naravni satelit.
Poglej Margareta (luna) in Nereida (luna)
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Margareta (luna) in Osončje
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Margareta (luna) in Poimenovanje astronomskih teles
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Margareta (luna) in Pospešek
Scott Sander Sheppard
Scott Sander Sheppard, ameriški astronom, * 1977.
Poglej Margareta (luna) in Scott Sander Sheppard
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej Margareta (luna) in Središče za male planete
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Margareta (luna) in Uran (planet)
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej Margareta (luna) in Vzvratno gibanje
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Margareta (luna) in William Shakespeare
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Margareta (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Margareta (luna) in 2003
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Margareta (luna) in 2008
29. avgust
29.
Poglej Margareta (luna) in 29. avgust