Kazalo
68 odnosi: Andromedina galaksija, Bart Jan Bok, Bokova krogla, Daljnogled, Električni naboj, Električno polje, Elektron, Emisijska meglica, Energijski nivo, Foton, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Galileo Galilei, Gostosevci, Gostota, Helij, Henry Norris Russell, Hitrost zvoka, Infrardeče valovanje, Ion, Ionizacija, Jata galaksij, Kelvin, Kemijski element, Konjska glava (meglica), Krajevna skupina, Laguna (meglica), Magnetno polje, Medzvezdna snov, Metastabilno stanje, Molekularni oblak, Nanometer, Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, Orion (ozvezdje), Orionov kompleks molekularnih oblakov, Orionova meglica, Orlova meglica, Osončje, Planetarna meglica, Plimska sila, Plin, Proton, Radijski valovi, Rentgenski žarki, Rimska cesta (galaksija), Sevalni tlak, Severna Amerika (meglica), Sončev veter, Sončeva masa, Sonce, ... Razširi indeks (18 več) »
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej Območje H II in Andromedina galaksija
Bart Jan Bok
Bart Jan Bok, nizozemsko-ameriški astronom, * 28. april 1906, Hoorn, Nizozemska, † 5. avgust 1983, Tucson, Arizona, ZDA.
Poglej Območje H II in Bart Jan Bok
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Poglej Območje H II in Bokova krogla
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Območje H II in Daljnogled
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Območje H II in Električni naboj
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Območje H II in Električno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Območje H II in Elektron
Emisijska meglica
Planetarne meglice, ki jih tu predstavlja Obročasta meglica, so zgledi emisijske meglice. Emisijska meglica je sestavljena iz vročih orjakinj, ki so blizu druga drugi.
Poglej Območje H II in Emisijska meglica
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Območje H II in Energijski nivo
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Območje H II in Foton
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Območje H II in Galaksija
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Območje H II in Galaksija v Trikotniku
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Območje H II in Galileo Galilei
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Poglej Območje H II in Gostosevci
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Območje H II in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Območje H II in Helij
Henry Norris Russell
Henry Norris Russell, ameriški astronom in astrofizik, * 25. oktober 1877, Oyster Bay, Long Island, New York, ZDA, † 18. februar 1957, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Območje H II in Henry Norris Russell
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Območje H II in Hitrost zvoka
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Poglej Območje H II in Infrardeče valovanje
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Območje H II in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Območje H II in Ionizacija
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Poglej Območje H II in Jata galaksij
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Območje H II in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Območje H II in Kemijski element
Konjska glava (meglica)
Meglica Konjska glava (znana tudi kot Barnard 33) je temna meglica, ki leži v emisijski meglici IC 434 v ozvezdju Orion.
Poglej Območje H II in Konjska glava (meglica)
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Območje H II in Krajevna skupina
Laguna (meglica)
Laguna (znana tude kot Messier 8 in NGC 6532) je orjaško področje H II v ozvezdju Strelec.
Poglej Območje H II in Laguna (meglica)
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Območje H II in Magnetno polje
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Poglej Območje H II in Medzvezdna snov
Metastabilno stanje
Metastabilno stanje je vzbujeno stanje fizikalnega sistema (npr.atom ali jedra), ki ima dolg življenjski čas v primerjavi s spontanim razpadom (vse do časov,ki so velikostnega redu sekunde).
Poglej Območje H II in Metastabilno stanje
Molekularni oblak
Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).
Poglej Območje H II in Molekularni oblak
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Območje H II in Nanometer
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Nicolas-Claude Fabri de Peiresc, francoski astronom in humanist, * 1. december 1580, Belgentier, Var, Francija, † 24. junij 1637, Aix-en-Prevence.
Poglej Območje H II in Nicolas-Claude Fabri de Peiresc
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Območje H II in Orion (ozvezdje)
Orionov kompleks molekularnih oblakov
Orionov kompleks molekularnih oblakov (pogosto krajše imenovan Orionov kompleks) je velika skupina svetlih meglic, temnih oblakov in mladih zvezd.
Poglej Območje H II in Orionov kompleks molekularnih oblakov
Orionova meglica
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.
Poglej Območje H II in Orionova meglica
Orlova meglica
Orlóva meglíca (tudi Ôrlova ~; znana tudi kot Messier 16, M16 ali NGC 6611) je mlada razsuta kopica v ozvezdju Kače.
Poglej Območje H II in Orlova meglica
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Območje H II in Osončje
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Območje H II in Planetarna meglica
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Območje H II in Plimska sila
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Območje H II in Plin
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Območje H II in Proton
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Območje H II in Radijski valovi
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Poglej Območje H II in Rentgenski žarki
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Območje H II in Rimska cesta (galaksija)
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Območje H II in Sevalni tlak
Severna Amerika (meglica)
Severna Amerika (NGC 7000 ali Caldwell 20) je emisijska meglica (področje H II) v ozvezdju Labod, blizu Deneba (najsvetlejše zvezde v Labodu).
Poglej Območje H II in Severna Amerika (meglica)
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Območje H II in Sončev veter
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Poglej Območje H II in Sončeva masa
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Območje H II in Sonce
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Območje H II in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Območje H II in Spektralna razvrstitev zvezd
Strelec (ozvezdje)
Strelec (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Območje H II in Strelec (ozvezdje)
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Poglej Območje H II in Supernova
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Območje H II in Svetlobno leto
Tarantela (meglica)
Tarantela, znana tudi kot 30 Zlate ribe in NGC 2070 je področje H II v Velikem Magellanovem oblaku.
Poglej Območje H II in Tarantela (meglica)
Tesla (enota)
Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.
Poglej Območje H II in Tesla (enota)
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Poglej Območje H II in Ultravijolično valovanje
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Območje H II in Vakuum
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Območje H II in Valovna dolžina
Veliki Magellanov oblak
Veliki Magellanov oblak je bližnja satelitska galaksija naši Galaksiji.
Poglej Območje H II in Veliki Magellanov oblak
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Poglej Območje H II in Vesoljski teleskop Hubble
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Območje H II in Vodik
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Območje H II in William Herschel
William Huggins
Hugginsov spektroskop Sir William Huggins, PRS, angleški učenjak in ljubiteljski astronom, * 7. februar 1824, London, Anglija, † 12. maj 1910, London.
Poglej Območje H II in William Huggins
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.
Poglej Območje H II in Wolf-Rayetova zvezda
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Območje H II in Zvezda
Zvezdna kopica
Herkula Zvézdna kopíca je skupina zvezd, ki jih skupaj veže gravitacija.
Poglej Območje H II in Zvezdna kopica
Prav tako znan kot H II regija, Področje H II, Regija H II.