Kazalo
33 odnosi: Abdurahman Ali Sufi, Andromeda (ozvezdje), Daljnogled, Edwin Powell Hubble, Epoha (astronomija), Evropska vesoljska agencija, Galaksija, Galaksija v Trikotniku, Hitrost, Katalog glavnih galaksij, Kefeidna spremenljivka, Kelvin, Kilometer, Krajevna skupina, Leto, Masa, Messierov katalog, Milijarda, Nevtronska zvezda, Novi splošni katalog, Ozvezdje, Parsek, Plin, Rimska cesta (galaksija), Sekunda, Seznam Messierovih teles, Simon Marij, Svetlobno leto, Vidni spekter, Walter Baade, Zvezda, 2004, 5. april.
- Andromeda (ozvezdje)
- Andromedina podskupina
- Astronomska telesa, znana od nekdaj
- Krajevna skupina
- Messierova telesa
- Spiralne galaksije s prečko
- Telesa v Novem splošnem katalogu
- Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu
Abdurahman Ali Sufi
Abdurahman ben Omar Abu'l-Hosein Ali Sufi (na Zahodu znan tudi po latiniziranemu imenu Azofi), perzijski astronom, * 7. december 903, Raj (Rai), Iran, † 25. maj 986, pri Muhari (Muharra).
Poglej Andromedina galaksija in Abdurahman Ali Sufi
Andromeda (ozvezdje)
Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.
Poglej Andromedina galaksija in Andromeda (ozvezdje)
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Andromedina galaksija in Daljnogled
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Andromedina galaksija in Edwin Powell Hubble
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Andromedina galaksija in Epoha (astronomija)
Evropska vesoljska agencija
Evropska vesoljska agencija (EVA) znana tudi pod angleško kratico ESA, je agencija s sedežem v Parizu, zadolžena za evropski vesoljski program.
Poglej Andromedina galaksija in Evropska vesoljska agencija
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Andromedina galaksija in Galaksija
Galaksija v Trikotniku
Galaksija v Trikotniku (znana tudi kot Messier 33, M33 ali NGC 598) je tretja največja spiralna galaksija v Krajevni skupini.
Poglej Andromedina galaksija in Galaksija v Trikotniku
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Andromedina galaksija in Hitrost
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Andromedina galaksija in Katalog glavnih galaksij
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Poglej Andromedina galaksija in Kefeidna spremenljivka
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Andromedina galaksija in Kelvin
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Andromedina galaksija in Kilometer
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Poglej Andromedina galaksija in Krajevna skupina
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Andromedina galaksija in Leto
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Andromedina galaksija in Masa
Messierov katalog
Messierov katalóg je katalog 110 astronomskih teles, ki ga je sestavil francoski astronom Charles Messier z namenom, da jih drugi opazovalci ne bi zamenjali za komet.
Poglej Andromedina galaksija in Messierov katalog
Milijarda
Milijárda je število, ki označuje tisoč milijonov.
Poglej Andromedina galaksija in Milijarda
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Andromedina galaksija in Nevtronska zvezda
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej Andromedina galaksija in Novi splošni katalog
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Andromedina galaksija in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Andromedina galaksija in Parsek
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Andromedina galaksija in Plin
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Andromedina galaksija in Rimska cesta (galaksija)
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Andromedina galaksija in Sekunda
Seznam Messierovih teles
Messierov katalog obsega 110 najsvetlejših nebesnih teles.
Poglej Andromedina galaksija in Seznam Messierovih teles
Simon Marij
Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.
Poglej Andromedina galaksija in Simon Marij
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Andromedina galaksija in Svetlobno leto
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Poglej Andromedina galaksija in Vidni spekter
Walter Baade
Wilhelm Heinrich Walter Baade, nemško-ameriški astronom in astrofizik, * 24. marec 1893, Schröttinghausen, Vestfalija, Nemčija, † 25. junij 1960, Göttingen, Nemčija.
Poglej Andromedina galaksija in Walter Baade
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Andromedina galaksija in Zvezda
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Andromedina galaksija in 2004
5. april
5.
Poglej Andromedina galaksija in 5. april
Glej tudi
Andromeda (ozvezdje)
Andromedina podskupina
Astronomska telesa, znana od nekdaj
Krajevna skupina
Messierova telesa
Spiralne galaksije s prečko
Telesa v Novem splošnem katalogu
Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu
Prav tako znan kot Andromeda (galaksija), M31, Messier 31, NGC 224, PGC 2557, UGC 454.