Molekularni oblak in Območje H II

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Molekularni oblak in Območje H II

Molekularni oblak vs. Območje H II

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2). Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Bokova krogla

Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.

Bokova krogla in Molekularni oblak · Bokova krogla in Območje H II · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Molekularni oblak · Galaksija in Območje H II · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Molekularni oblak · Infrardeče valovanje in Območje H II · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Medzvezdna snov in Molekularni oblak · Medzvezdna snov in Območje H II · Poglej več »

Orionov kompleks molekularnih oblakov

Orionov kompleks molekularnih oblakov (pogosto krajše imenovan Orionov kompleks) je velika skupina svetlih meglic, temnih oblakov in mladih zvezd.

Molekularni oblak in Orionov kompleks molekularnih oblakov · Območje H II in Orionov kompleks molekularnih oblakov · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Molekularni oblak in Radijski valovi · Območje H II in Radijski valovi · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Molekularni oblak in Rimska cesta (galaksija) · Območje H II in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Molekularni oblak in Sončeva masa · Območje H II in Sončeva masa · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Molekularni oblak in Spekter elektromagnetnega valovanja · Območje H II in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Molekularni oblak in Svetlobno leto · Območje H II in Svetlobno leto · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Molekularni oblak in Vodik · Območje H II in Vodik · Poglej več »