Hitreje kot brskalnik!
21 odnosi: Amonijak, Bokova krogla, Galaksija, Infrardeče valovanje, Infrardeči astronomski observatorij, Infrardeči cirus, Jedrsko zlivanje, Medzvezdna snov, Meglica, Ogljikov monoksid, Orionov kompleks molekularnih oblakov, Plazma (fizika), Radijski valovi, Rimska cesta (galaksija), Sončeva masa, Spekter elektromagnetnega valovanja, Strelec A*, Svetlobno leto, Svetlost, Temna meglica, Vodik.
Amonijak
Amonijak (tudi azan ali amoniak) je brezbarven plin neprijetnega vonja.
Novo!!: Molekularni oblak in Amonijak · Poglej več »
Bokova krogla
Slika Thackerayevih krogel, Bokovih krogel v IC 2944. Bokove krogle so temnni oblaki gostega medzvezdnega prahu, v katerih včasih poteka nastajanje zvezd.
Novo!!: Molekularni oblak in Bokova krogla · Poglej več »
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Novo!!: Molekularni oblak in Galaksija · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Molekularni oblak in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Infrardeči astronomski observatorij
Observatorij IRAS Infrardeči astronomski observatorij ali IRAS je bil prvi vesoljski observatorij, ki je v območju infrardečega sevanja opazoval celotno nebo.
Novo!!: Molekularni oblak in Infrardeči astronomski observatorij · Poglej več »
Infrardeči cirus
Infrardeči cirusi so vlaknate strukture, vidne v infrardeči svetlobi.
Novo!!: Molekularni oblak in Infrardeči cirus · Poglej več »
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Novo!!: Molekularni oblak in Jedrsko zlivanje · Poglej več »
Medzvezdna snov
2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.
Novo!!: Molekularni oblak in Medzvezdna snov · Poglej več »
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Novo!!: Molekularni oblak in Meglica · Poglej več »
Ogljikov monoksid
Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo.
Novo!!: Molekularni oblak in Ogljikov monoksid · Poglej več »
Orionov kompleks molekularnih oblakov
Orionov kompleks molekularnih oblakov (pogosto krajše imenovan Orionov kompleks) je velika skupina svetlih meglic, temnih oblakov in mladih zvezd.
Novo!!: Molekularni oblak in Orionov kompleks molekularnih oblakov · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Molekularni oblak in Plazma (fizika) · Poglej več »
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Novo!!: Molekularni oblak in Radijski valovi · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Molekularni oblak in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Novo!!: Molekularni oblak in Sončeva masa · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Molekularni oblak in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Strelec A*
Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja. Strelec A* (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču naše Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let.
Novo!!: Molekularni oblak in Strelec A* · Poglej več »
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Novo!!: Molekularni oblak in Svetlobno leto · Poglej več »
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Novo!!: Molekularni oblak in Svetlost · Poglej več »
Temna meglica
Pipa. Temna meglica je vrsta medzveznih oblakov, ki so tako gosti, da zastrejo svetlobo reflekcijske ali emisijske meglice (meglica Konjska glava oziroma zvezd za njimi (meglica Pipa). Vzrok zatemnitve so zrnca medzvezdnega prahu v najhladnejših in najgostejših delih večjih oblakov plina. Te se združujejo še naprej. Izolirane majhne temne meglice se imenujejo Bokove krogle. Tako kot pri drugih oblikah medzvezdnega prahu so telesa, ki jih zakrivajo temne meglice, vidni, če se jih opazuje v radijskem ali infrardečem delu spektra. Temni oblaki nastanejo, ker podmikrometerski delci prahu, pokriti z zmrznjenim ogljikovim monoksidom in dušikom blokirajo vidno svetlobo. Zastopani so tudi molekularni vodik, helij, CS, amonijak (NH3), formaldehid (H2CO), ciklopropenidilen (c-C3H2) in diazonijevi ioni (N2H+). V teh oblakih nastajajo zvezde in planeti, zato je njihovo razumevanje ključno za razumevanje nastajanja zvezd. Nimajo kakšne posebno določene oblike. Največje (Velika zajeda) in najtemnejše (Vreča oglja) temne meglice na ozadju Rimske ceste so vidne s prostim očesom.
Novo!!: Molekularni oblak in Temna meglica · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Molekularni oblak in Vodik · Poglej več »
