Osončje in Poimenovanje astronomskih teles

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Osončje in Poimenovanje astronomskih teles

Osončje vs. Poimenovanje astronomskih teles

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Osončje · Asteroid in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Osončje · Astronomija in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Osončje · Astronomsko telo in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Osončje · Daljnogled in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Erida (pritlikavi planet) in Osončje · Erida (pritlikavi planet) in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Johannes Kepler in Osončje · Johannes Kepler in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Osončje · Jupiter in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Kentaver (planetoid) in Osončje · Kentaver (planetoid) in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Komet in Osončje · Komet in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Lagrangeeva točka in Osončje · Lagrangeeva točka in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Osončje · Mars in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Mednarodna astronomska zveza in Osončje · Mednarodna astronomska zveza in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Meglica in Osončje · Meglica in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Osončje · Merkur in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Naravni satelit in Osončje · Naravni satelit in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Osončje · Neptun in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Osončje in Planetarna meglica · Planetarna meglica in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Osončje in Pluton · Pluton in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Osončje in Pritlikavi planet · Poimenovanje astronomskih teles in Pritlikavi planet · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Osončje in Rimska cesta (galaksija) · Poimenovanje astronomskih teles in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Saturn · Poimenovanje astronomskih teles in Saturn · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Osončje in Supernova · Poimenovanje astronomskih teles in Supernova · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Osončje in Tir · Poimenovanje astronomskih teles in Tir · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Osončje in Titan (luna) · Poimenovanje astronomskih teles in Titan (luna) · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Osončje in Trojanski asteroid · Poimenovanje astronomskih teles in Trojanski asteroid · Poglej več »

Uran

Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.

Osončje in Uran · Poimenovanje astronomskih teles in Uran · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Uran (planet) · Poimenovanje astronomskih teles in Uran (planet) · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Venera · Poimenovanje astronomskih teles in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Osončje in Vesolje · Poimenovanje astronomskih teles in Vesolje · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Osončje in William Herschel · Poimenovanje astronomskih teles in William Herschel · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Osončje in Zemlja · Poimenovanje astronomskih teles in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Osončje in Zvezda · Poimenovanje astronomskih teles in Zvezda · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

2060 Hiron in Osončje · 2060 Hiron in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

50000 Kvaoar in Osončje · 50000 Kvaoar in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

90377 Sedna in Osončje · 90377 Sedna in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »

90482 Ork

90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.

90482 Ork in Osončje · 90482 Ork in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »