Kazalo
70 odnosi: Amorski asteroid, Apsidna točka, Arthur Robert Hinks, Asteroid tipa S, Astrometrija, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Berlin, Blizuzemeljski asteroid, Bog, Cambridge, Dan, Dinozavri, Ekliptika, Eros, Giga, Grščina, Grška mitologija, Harold Spencer Jones, Izsrednost tira, Jukatan, Julijanski dan, Julijansko leto, Kalifornijski tehnološki inštitut, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Konjunkcija (astronomija), Kotna stopinja, Krogla, Krompir, Kubični centimeter, Laboratorij za reaktivni pogon, Ljubezen, Mars, Meritev, Meteorit, Meter, Meter na sekundo, NASA, Nature, Neptun, Nica, Opozicija (astronomija), Orbitalna perioda, Paralaksa, Poimenovanje astronomskih teles, Radar, Razdalja, Seizmologija, ... Razširi indeks (20 več) »
- 2012 v znanosti
- Amorski asteroidi
- Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo
- Astronomska telesa, odkrita leta 1898
Amorski asteroid
Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.
Poglej 433 Eros in Amorski asteroid
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Poglej 433 Eros in Apsidna točka
Arthur Robert Hinks
Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.
Poglej 433 Eros in Arthur Robert Hinks
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 433 Eros in Asteroid tipa S
Astrometrija
Ástrometríja (grško άστρον: ástron - zvezda + μετρεω: metres - merjenje) je disciplina znotraj astronomije, ki se ukvarja z določanjem osnovnih koordinatnih sistemov, v teh pa z legami, razdaljami, navideznimi in pravimi spremembami lege ter gibanji zvezd in drugih nebesnih teles na nebesni krogli.
Poglej 433 Eros in Astrometrija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 433 Eros in Astronomska enota
Auguste Honoré Charlois
Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.
Poglej 433 Eros in Auguste Honoré Charlois
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej 433 Eros in Berlin
Blizuzemeljski asteroid
Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.
Poglej 433 Eros in Blizuzemeljski asteroid
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej 433 Eros in Bog
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej 433 Eros in Cambridge
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 433 Eros in Dan
Dinozavri
Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.
Poglej 433 Eros in Dinozavri
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Poglej 433 Eros in Ekliptika
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej 433 Eros in Eros
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 433 Eros in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 433 Eros in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 433 Eros in Grška mitologija
Harold Spencer Jones
Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.
Poglej 433 Eros in Harold Spencer Jones
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej 433 Eros in Izsrednost tira
Jukatan
Polotok Jukatan (/ ˌjuːkəˈtɑːn, španščina Península de Yucatán) v jugovzhodni Mehiki loči Karibsko morje od Mehiškega zaliva s severno obalo ob Jukatanskem prelivu.
Poglej 433 Eros in Jukatan
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 433 Eros in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 433 Eros in Julijansko leto
Kalifornijski tehnološki inštitut
Kalifornijski tehnološki inštitut (pogosto okrajšano CaltechUniverza uporablja samo črkovanje »Caltech«; druge oblike, kot sta »Cal Tech« in »CalTech«, so nepravilne..) je zasebna raziskovalna univerza s sedežem v mestu Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Poglej 433 Eros in Kalifornijski tehnološki inštitut
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 433 Eros in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 433 Eros in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej 433 Eros in Kilometer
Konjunkcija (astronomija)
Prikaz vrst konjunkcij(inferior conjunction - notranja konjunkcija)(superior conjunction - zunanja konjunkcija) Venero Konjúnkcija ali prehòd (latinsko coniunctio - zveza.
Poglej 433 Eros in Konjunkcija (astronomija)
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 433 Eros in Kotna stopinja
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej 433 Eros in Krogla
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej 433 Eros in Krompir
Kubični centimeter
Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Poglej 433 Eros in Kubični centimeter
Laboratorij za reaktivni pogon
Kompleks zgradb Laboratorija v Pasadeni. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Nadzorna soba v Laboratoriju. ''Z dovoljenjem NASA/JPL-Caltech.'' Laboratorij za reaktivni pogon (izvirno; kratica JPL) je Nasino raziskovalno središče v Pasadeni in La Cañada Flintridgeu pri Los Angelesu v Kaliforniji, ZDA.
Poglej 433 Eros in Laboratorij za reaktivni pogon
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Poglej 433 Eros in Ljubezen
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej 433 Eros in Mars
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej 433 Eros in Meritev
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej 433 Eros in Meteorit
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 433 Eros in Meter
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej 433 Eros in Meter na sekundo
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej 433 Eros in NASA
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej 433 Eros in Nature
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto.
Poglej 433 Eros in Neptun
Nica
Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.
Poglej 433 Eros in Nica
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej 433 Eros in Opozicija (astronomija)
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Poglej 433 Eros in Orbitalna perioda
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej 433 Eros in Paralaksa
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej 433 Eros in Poimenovanje astronomskih teles
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Poglej 433 Eros in Radar
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej 433 Eros in Razdalja
Seizmologija
Seizmologíja ali potresoslôvje je veda o potresih in spada med geološke vede.
Poglej 433 Eros in Seizmologija
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej 433 Eros in Skorja (geologija)
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 433 Eros in Sonce
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej 433 Eros in Težnost
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej 433 Eros in Temperatura
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej 433 Eros in Tir
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej 433 Eros in Udarni krater
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 433 Eros in Ura
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej 433 Eros in Vesoljska sonda
Vesoljsko plovilo
Viking MVP Vesóljsko plovílo je vozilo, ki lahko potuje skozi vesoljski prostor.
Poglej 433 Eros in Vesoljsko plovilo
Vodnar (ozvezdje)
Vodnar (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej 433 Eros in Vodnar (ozvezdje)
Vzvratno gibanje
Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.
Poglej 433 Eros in Vzvratno gibanje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej 433 Eros in Zemlja
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej 433 Eros in Zlato
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej 433 Eros in Zvezda
185 Eunika
185 Eunika (mednarodno ime 185 Eunike) je asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 433 Eros in 185 Eunika
2 Palas
2 Palas (mednarodno ime 2 Pallas; pal'-us) je bil drugi odkriti asteroid.
Poglej 433 Eros in 2 Palas
2. oktober
2.
Poglej 433 Eros in 2. oktober
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 433 Eros in 2004
4 Vesta
4 Vesta (mednarodno ime je tudi 4 Vesta) je drugi največji asteroid v glavnem asteroidnem pasu s premerom 530 km in predvideno maso 12 % celotne mase asteoroidnega pasu.
Poglej 433 Eros in 4 Vesta
7 Iris
7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej 433 Eros in 7 Iris