Kazalo
36 odnosi: Albedo, Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronomska enota, Boginja, Dan, Ekliptični koordinatni sistem, Geometrični albedo, Giga, Grščina, Grška mitologija, Iris (boginja), John Russell Hind, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kotna stopinja, L hondrit, LL hondrit, Magnezij, Meteorit, Meter, Nikelj, Portable Document Format, Silikat, Sonce, Središče za male planete, Svetlobna krivulja, Ura, Zlitina, 13. avgust, 1847, 2005, 26. november.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1847
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Poglej 7 Iris in Albedo
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej 7 Iris in Asteroid
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Poglej 7 Iris in Asteroid tipa S
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej 7 Iris in Asteroidni pas
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej 7 Iris in Astronomska enota
Boginja
Cerere, rimske boginje poljedelstva Bogínja je žensko božanstvo oziroma božansko bitje.
Poglej 7 Iris in Boginja
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej 7 Iris in Dan
Ekliptični koordinatni sistem
Definicija ekliptičnih koordinat (rdeče – longituda, zeleno – latituda) Ekliptični koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za določanje lege nebesnih teles uporablja ravnino ekliptike.
Poglej 7 Iris in Ekliptični koordinatni sistem
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej 7 Iris in Geometrični albedo
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Poglej 7 Iris in Giga
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej 7 Iris in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej 7 Iris in Grška mitologija
Iris (boginja)
Luce Giordana Iris (tudi Irida, starogrško: Íris) je v grški mitologiji boginja nedolžnosti in poosebitev mavrice, ki povezuje nebo in zemljo in po kateri tudi prihaja na zemljo, ter božja poslanka in Herina služabnica.
Poglej 7 Iris in Iris (boginja)
John Russell Hind
John Russell Hind, angleški astronom, * 12. maj 1823, Nottingham, Anglija, † 23. december 1895, Twickenham (sedaj del Londona).
Poglej 7 Iris in John Russell Hind
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej 7 Iris in Julijanski dan
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Poglej 7 Iris in Julijansko leto
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej 7 Iris in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej 7 Iris in Kilogram
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej 7 Iris in Kotna stopinja
L hondrit
L hondrit je vrsta navadnih kamnitih hondritov.
Poglej 7 Iris in L hondrit
LL hondrit
LL hondrit je vrsta hondritov, ki je zelo redka.
Poglej 7 Iris in LL hondrit
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej 7 Iris in Magnezij
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej 7 Iris in Meteorit
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej 7 Iris in Meter
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej 7 Iris in Nikelj
Portable Document Format
Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.
Poglej 7 Iris in Portable Document Format
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej 7 Iris in Silikat
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej 7 Iris in Sonce
Središče za male planete
Središče za male planete (tudi MPC ali) deluje v okviru Smithsonovega astrofizikalnega observatorija (SAO ali Smithsonian Astrophysical Observatory), ki je del Harvard-Smithsonovega astrofizikalnega središča (CfA ali Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics), skupaj z Observatorijem Harvardovega kolidža (HCO ali Harvard College Observatory).
Poglej 7 Iris in Središče za male planete
Svetlobna krivulja
ur. Svetlobna krivulja je v astronomiji krivulja, ki prikazuje navidezni (opazovani) izsev (sij) nebesnega telesa ali področja na nebu, kot funkcijo časa.
Poglej 7 Iris in Svetlobna krivulja
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej 7 Iris in Ura
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej 7 Iris in Zlitina
13. avgust
13.
Poglej 7 Iris in 13. avgust
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej 7 Iris in 1847
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 7 Iris in 2005
26. november
26.
Poglej 7 Iris in 26. november