Kazalo
40 odnosi: Cassini-Huygens, Epimetej (luna), Grščina, Julijanski dan, Kilogram, Kilometer, Krater (razločitev), Naravni satelit, Nebesno telo, Pandora (luna), Pioneer 11, Planetni obroč, Pospešek, Prometej (luna), Rimska mitologija, Saturn, Saturnovi obroči, Sočasno vrtenje, Sotirni satelit, Tir, Voyager 1, Začasno označevanje nebesnih teles, 1. marec, 1. september, 15. december, 18. december, 1966, 1967, 1977, 1980, 1982, 1983, 2003, 2006, 21. januar, 3. januar, 3. maj, 30. september, 31. december, 6. januar.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1966
- Saturnove lune
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Jan (luna) in Cassini-Huygens
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Jan (luna) in Epimetej (luna)
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Jan (luna) in Grščina
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Jan (luna) in Julijanski dan
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Jan (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jan (luna) in Kilometer
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Jan (luna) in Krater (razločitev)
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Jan (luna) in Naravni satelit
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Jan (luna) in Nebesno telo
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Jan (luna) in Pandora (luna)
Pioneer 11
Umetnikova upodobitev ''Pioneerja 11'' ob približevanju Saturnu Pioneer 11 (tudi Pioneer G) je bila druga vesoljska sonda Nasinega Programa Pioneer (za svojo dvojnico Pioneer 10).
Poglej Jan (luna) in Pioneer 11
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Jan (luna) in Planetni obroč
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Jan (luna) in Pospešek
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Jan (luna) in Prometej (luna)
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Jan (luna) in Rimska mitologija
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Jan (luna) in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Jan (luna) in Saturnovi obroči
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Jan (luna) in Sočasno vrtenje
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Poglej Jan (luna) in Sotirni satelit
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Jan (luna) in Tir
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Jan (luna) in Voyager 1
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Jan (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
1. marec
1.
Poglej Jan (luna) in 1. marec
1. september
1.
Poglej Jan (luna) in 1. september
15. december
15.
Poglej Jan (luna) in 15. december
18. december
18.
Poglej Jan (luna) in 18. december
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jan (luna) in 1966
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Jan (luna) in 1967
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jan (luna) in 1977
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Jan (luna) in 1980
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Jan (luna) in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Jan (luna) in 1983
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Jan (luna) in 2003
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Jan (luna) in 2006
21. januar
21.
Poglej Jan (luna) in 21. januar
3. januar
3.
Poglej Jan (luna) in 3. januar
3. maj
3.
Poglej Jan (luna) in 3. maj
30. september
30.
Poglej Jan (luna) in 30. september
31. december
31.
Poglej Jan (luna) in 31. december
6. januar
6.
Poglej Jan (luna) in 6. januar
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1966
Saturnove lune
Prav tako znan kot Janus (luna).