Kazalo
44 odnosi: Cassini-Huygens, Dan, Ekvator, Epimetej, Geometrični albedo, Grščina, Grška mitologija, Jan (luna), Julijanski dan, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Krater (razločitev), Kubični meter, Kvadratni kilometer, Naravni satelit, Pandora (luna), Planetni obroč, Pospešek, Prometej, Prometej (luna), Saturn, Saturnovi obroči, Sočasno vrtenje, Sotirni satelit, Tir, 1. februar, 15. december, 18. december, 18. september, 1966, 1967, 1982, 1983, 2003, 2005, 2006, 2010, 21. januar, 3. januar, 3. maj, 30. september, 31. december, 6. januar.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1966
- Saturnove lune
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Epimetej (luna) in Cassini-Huygens
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Poglej Epimetej (luna) in Dan
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Epimetej (luna) in Ekvator
Epimetej
Pandora in Epimetej Epimetej je bil v grški mitologiji eden od Titanov.
Poglej Epimetej (luna) in Epimetej
Geometrični albedo
Geometrični albedo (oznaka p) nebesnega telesa je razmerje med svetlostjo nebesnega telesa pri ničelnem faznem kotu in svetlostjo difuzno sipane svetlobe (lambertska ploskev) na idealno beli ravni površini iste velikosti in na isti oddaljenosti od izvora.
Poglej Epimetej (luna) in Geometrični albedo
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Epimetej (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Epimetej (luna) in Grška mitologija
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Epimetej (luna) in Jan (luna)
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Epimetej (luna) in Julijanski dan
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Epimetej (luna) in Kelvin
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Epimetej (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Epimetej (luna) in Kilometer
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Epimetej (luna) in Krater (razločitev)
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Epimetej (luna) in Kubični meter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Epimetej (luna) in Kvadratni kilometer
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Epimetej (luna) in Naravni satelit
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Epimetej (luna) in Pandora (luna)
Planetni obroč
Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.
Poglej Epimetej (luna) in Planetni obroč
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Epimetej (luna) in Pospešek
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Epimetej (luna) in Prometej
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Epimetej (luna) in Prometej (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Epimetej (luna) in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Epimetej (luna) in Saturnovi obroči
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Epimetej (luna) in Sočasno vrtenje
Sotirni satelit
Sotirni satelit je naravni satelit, ki kroži okoli osrednjega planeta ali drugega nebesnega telesa na isti razdalji kot neko drugo telo.
Poglej Epimetej (luna) in Sotirni satelit
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Epimetej (luna) in Tir
1. februar
1.
Poglej Epimetej (luna) in 1. februar
15. december
15.
Poglej Epimetej (luna) in 15. december
18. december
18.
Poglej Epimetej (luna) in 18. december
18. september
18.
Poglej Epimetej (luna) in 18. september
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Epimetej (luna) in 1966
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Epimetej (luna) in 1967
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Epimetej (luna) in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Epimetej (luna) in 1983
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Epimetej (luna) in 2003
2005
2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Epimetej (luna) in 2005
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Epimetej (luna) in 2006
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Epimetej (luna) in 2010
21. januar
21.
Poglej Epimetej (luna) in 21. januar
3. januar
3.
Poglej Epimetej (luna) in 3. januar
3. maj
3.
Poglej Epimetej (luna) in 3. maj
30. september
30.
Poglej Epimetej (luna) in 30. september
31. december
31.
Poglej Epimetej (luna) in 31. december
6. januar
6.
Poglej Epimetej (luna) in 6. januar