Kazalo
30 odnosi: Atlant (mitologija), Cassini-Huygens, Ekvator, Epimetej (luna), Gostota, Grščina, Grška mitologija, Jan (luna), Julijanski dan, Kilogram, Kilometer, Kubični meter, Kvadratni kilometer, Led, Luna, Naravni satelit, Orbitalna resonanca, Pandora (luna), Pastirski satelit, Poimenovanje astronomskih teles, Pospešek, Prometej (luna), Saturn, Saturnovi obroči, Sočasno vrtenje, Titan (mitologija), Vesoljska sonda, Voyager 1, Začasno označevanje nebesnih teles, Zemlja.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1980
- Saturnove lune
Atlant (mitologija)
Atlant ali z drugim imenom Atlas, je v grški mitologiji eden od Titanov in je polbog.
Poglej Atlas (luna) in Atlant (mitologija)
Cassini-Huygens
Umetniški prikaz utirjanja sonde Cassini v tirnico okrog Saturna. Centaur. Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) med preizkušanjem, 1997. Cassini-Huygens je skupni projekt vesoljskih agencij NASA, ESA in ASI in je vesoljska sonda, namenjena preučevanju Saturna in njegovih naravnih satelitov.
Poglej Atlas (luna) in Cassini-Huygens
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Atlas (luna) in Ekvator
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Atlas (luna) in Epimetej (luna)
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Atlas (luna) in Gostota
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Atlas (luna) in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Atlas (luna) in Grška mitologija
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Atlas (luna) in Jan (luna)
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Atlas (luna) in Julijanski dan
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Atlas (luna) in Kilogram
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Atlas (luna) in Kilometer
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Poglej Atlas (luna) in Kubični meter
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Atlas (luna) in Kvadratni kilometer
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Atlas (luna) in Led
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Atlas (luna) in Luna
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Atlas (luna) in Naravni satelit
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Poglej Atlas (luna) in Orbitalna resonanca
Pandora (luna)
Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Atlas (luna) in Pandora (luna)
Pastirski satelit
Saturnov pastirski satelit Prometej. Viden je njegov vpliv na snov v obroču. Pastirski satelit je naravni satelit, ki s svojim delovanjem preprečuje razpršitev obročev (prstanov), ki planet obdajajo.
Poglej Atlas (luna) in Pastirski satelit
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Poglej Atlas (luna) in Poimenovanje astronomskih teles
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Atlas (luna) in Pospešek
Prometej (luna)
Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.
Poglej Atlas (luna) in Prometej (luna)
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Poglej Atlas (luna) in Saturn
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Atlas (luna) in Saturnovi obroči
Sočasno vrtenje
kroži. Sočasno vrtenje ali sinhrona rotacija je v astronomiji poseben način kroženja nebesnega telesa okrog osrednjega telesa, pri katerem se krožeče telo med enim obkroženjem zavrti okrog lastne osi točno enkrat.
Poglej Atlas (luna) in Sočasno vrtenje
Titan (mitologija)
Upodobitev Kronosa Titáni so v grški mitologiji sinovi in hčere Urana in Gaje.
Poglej Atlas (luna) in Titan (mitologija)
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Atlas (luna) in Vesoljska sonda
Voyager 1
Nasinega umetnika. Voyager 1 (Potnik 1) je 815 kg težka ameriška vesoljska sonda brez posadke.
Poglej Atlas (luna) in Voyager 1
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Poglej Atlas (luna) in Začasno označevanje nebesnih teles
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Atlas (luna) in Zemlja