Kazalo
44 odnosi: Aksiom, Algebra, Algebrsko število, Aritmetika, Évariste Galois, Berlin, Bernhard Riemann, Braunschweig, Carl Friedrich Gauss, Celo število, David Hilbert, Doktorat, Emmy Noether, Fermatov veliki izrek, Göttingen, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Giuseppe Peano, Grupa, Iracionalno število, Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, Koeficient, Kolegij, Kolobar, Kvadratno število, Leopold Kronecker, Matematika, Mentorstvo, Množica, Naravno število, Nemčija, Nemci, Neskončnost, Profesor, Racionalno število, Realno število, Riemannova ploskev, Teorija števil, Univerza v Göttingenu, Verjetnost, 12. februar, 1831, 1916, 6. avgust.
- Diplomiranci Univerze v Göttingenu
- Predavatelji na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich
- Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Aksiom
Algebra
Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Algebra
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Algebrsko število
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Aritmetika
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Évariste Galois
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Berlin
Bernhard Riemann
Georg Friedrich Bernhard Riemann, nemški matematik, * 17. september 1826, Breselenz pri Dannenbergu, Hanover, Nemčija, † 20. julij 1866, Selasca (Selasco), ob Lago Maggiore, Italija.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Bernhard Riemann
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Braunschweig
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Carl Friedrich Gauss
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Celo število
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in David Hilbert
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Doktorat
Emmy Noether
Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Emmy Noether
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Fermatov veliki izrek
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Göttingen
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Geometrija
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Georg Ferdinand Cantor
Giuseppe Peano
Giuseppe Peano, italijanski matematik in logik, (* 27. avgust 1858, Cuneo, Piemont, Kraljestvo Sardinija, † * 20. april 1932, Torino, Kraljevina Italija. Velja za utemeljitelja matematične logike. Pomembni so njegovi prispevki k aksiomatiki, ti. Peanovi aksiomi, matematični indukciji, teoriji množic, vektorski analizi, diferencialnih enačb in filozofiji matematike.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Giuseppe Peano
Grupa
Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Grupa
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Iracionalno število
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet, nemški matematik, * 13. februar 1805, Düren, Prvo Francosko cesarstvo (sedaj v Nemčiji), † 5. maj 1859, Göttingen, Hanover.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet
Koeficient
Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Koeficient
Kolegij
Kolegij (lat. collegium.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Kolegij
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Kolobar
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Kvadratno število
Leopold Kronecker
Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Leopold Kronecker
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Matematika
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Mentorstvo
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Množica
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Naravno število
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Nemci
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Neskončnost
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Profesor
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Racionalno število
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Realno število
Riemannova ploskev
Riemannova ploskev za funkcijo f(z).
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Riemannova ploskev
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Teorija števil
Univerza v Göttingenu
Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Univerza v Göttingenu
Verjetnost
Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in Verjetnost
12. februar
12.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in 12. februar
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in 1831
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in 1916
6. avgust
6.
Poglej Julius Wilhelm Richard Dedekind in 6. avgust
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Göttingenu
Predavatelji na Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich
Predavatelji na Univerzi v Göttingenu
Prav tako znan kot Dedekind, Richard Dedekind.