Kazalo
19 odnosi: Energija, Gradient, Isaac Newton, Jean-Baptiste Biot, Konvekcija, Kovina, Para, Plin, Površina, Pravokotnost, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova konstanta, Temperatura, Termodinamika, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni tok, Ventilator, Zakon o prevajanju toplote.
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Prenos toplote in Energija
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Prenos toplote in Gradient
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Prenos toplote in Isaac Newton
Jean-Baptiste Biot
Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.
Poglej Prenos toplote in Jean-Baptiste Biot
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Poglej Prenos toplote in Konvekcija
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Prenos toplote in Kovina
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Prenos toplote in Para
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Prenos toplote in Plin
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Prenos toplote in Površina
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Prenos toplote in Pravokotnost
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Prenos toplote in Stefan-Boltzmannov zakon
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Prenos toplote in Stefanova konstanta
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Prenos toplote in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Prenos toplote in Termodinamika
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Prenos toplote in Toplota
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Prenos toplote in Toplotna prevodnost
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Prenos toplote in Toplotni tok
Ventilator
Gospodinjski električni ventilator Ventilator (lat. ventilare, prezračiti) je puhalo, vetrilo, naprava, ki s potiskanjem zraka (ali drugih plinov) ustvarja zračni tok oz.
Poglej Prenos toplote in Ventilator
Zakon o prevajanju toplote
Zákon o prevájanju toplôte (v tujih virih tudi Fourierov zakon) podaja gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote, pri katerem toplotni prevodnik med toplotnim rezervoarjem pri višji temperaturi in toplotnim rezervoarjem pri nižji temperaturi miruje, kar je izpolnjeno za trdnine in mirujoče tekočine: Pri tem je λ toplotna prevodnost in ∇ T negativni temperaturni gradient.
Poglej Prenos toplote in Zakon o prevajanju toplote
Prav tako znan kot Prehajanje toplote.