Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Toplotna prevodnost

Index Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Kazalo

  1. 88 odnosi: Aerogel, Alkohol, Aluminij, Aluminijev oksid, Amper, Antimon, Apnenec, Argon, Atmosfera (enota), Baker, Beton, Bron, Cink, Diamant, Dušik, Duraluminij, Električna prevodnost, Etanol, Glicerol, Gostota toplotnega toka, Gradient, Granit, Guma, Helij, Humus, Intenzivna količina, Iridij, Izpeljana enota SI, Kadmij, Kalcijev karbonat, Kalcijev oksid, Kalij, Kalijev oksid, Kavčuk, Kelvin, Kisik, Koeficient, Kondukcija, Kositer, Kovina, Kremen, Krom, Led, Les, Marmor, Med (kemija), Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Natrijev klorid, ... Razširi indeks (38 več) »

Aerogel

opeko podpira kos aerogela, ki tehta le 2 grama. Aerogel je trda snov, podobna gelu, v kateri tekočinsko sestavino zamenja plin.

Poglej Toplotna prevodnost in Aerogel

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Toplotna prevodnost in Alkohol

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Toplotna prevodnost in Aluminij

Aluminijev oksid

Aluminijev oksid, aluminijev(III) oksid ali glinica je anorganska spojina s kemijsko formulo Al2O3.

Poglej Toplotna prevodnost in Aluminijev oksid

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Toplotna prevodnost in Amper

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Poglej Toplotna prevodnost in Antimon

Apnenec

Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).

Poglej Toplotna prevodnost in Apnenec

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Poglej Toplotna prevodnost in Argon

Atmosfera (enota)

Atmosfêra je starejša (prepovedana) enota za tlak, ki ni v sistemu SI, njena približna vrednost je 1 bar.

Poglej Toplotna prevodnost in Atmosfera (enota)

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Toplotna prevodnost in Baker

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Poglej Toplotna prevodnost in Beton

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Toplotna prevodnost in Bron

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Poglej Toplotna prevodnost in Cink

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Toplotna prevodnost in Diamant

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Toplotna prevodnost in Dušik

Duraluminij

Duraluminij Duraluminij je zlitina iz aluminija, bakra, magnezija in mangana.

Poglej Toplotna prevodnost in Duraluminij

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Poglej Toplotna prevodnost in Električna prevodnost

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Poglej Toplotna prevodnost in Etanol

Glicerol

Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.

Poglej Toplotna prevodnost in Glicerol

Gostota toplotnega toka

Gostôta toplôtnega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote na enoto površine preteče v časovni enoti med dvema telesoma v toplotnem stiku, oziroma kolikšen je toplotni tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče toplotni tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.

Poglej Toplotna prevodnost in Gostota toplotnega toka

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Toplotna prevodnost in Gradient

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Toplotna prevodnost in Granit

Guma

Zbiranje lateksa iz ranjenega debla kavčukovca Guma je elastični ogljikovodikov polimer, ki ga pridobivamo iz mlečne emulzije (znane kot lateks) iz mnogih rastlin, lahko pa jo pridobimo tudi sintetično.

Poglej Toplotna prevodnost in Guma

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Toplotna prevodnost in Helij

Humus

prsti. Zaradi nakopičenega organskega ogljika je črne ali temno rjave barve. Humus je vrhnja plast prsti, ki nastane z razgradnjo organskih snovi v plasti rastlinskega opada.

Poglej Toplotna prevodnost in Humus

Intenzivna količina

Intenzívna količína je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov ne sešteva, ampak ima, če je sistem homogen, po vsem sistemu enako vrednost.

Poglej Toplotna prevodnost in Intenzivna količina

Iridij

Irídij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ir in atomsko število 77.

Poglej Toplotna prevodnost in Iridij

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Poglej Toplotna prevodnost in Izpeljana enota SI

Kadmij

Kádmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cd in atomsko število 48.

Poglej Toplotna prevodnost in Kadmij

Kalcijev karbonat

Kalcijev karbonat je kemična spojina s formulo CaCO3.

Poglej Toplotna prevodnost in Kalcijev karbonat

Kalcijev oksid

Kalcijev oksid (CaO) je bela, jedka, alkalna in kristalinična anorganska spojina.

Poglej Toplotna prevodnost in Kalcijev oksid

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Poglej Toplotna prevodnost in Kalij

Kalijev oksid

Kalijev oksid je anorganska spojina s formulo K2O.

Poglej Toplotna prevodnost in Kalijev oksid

Kavčuk

Pridobivanje surovega kavčuka iz dreves Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo izdelujemo gumo.

Poglej Toplotna prevodnost in Kavčuk

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej Toplotna prevodnost in Kelvin

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Toplotna prevodnost in Kisik

Koeficient

Koeficiènt je nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami.

Poglej Toplotna prevodnost in Koeficient

Kondukcija

Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.

Poglej Toplotna prevodnost in Kondukcija

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Toplotna prevodnost in Kositer

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Toplotna prevodnost in Kovina

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Poglej Toplotna prevodnost in Kremen

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Poglej Toplotna prevodnost in Krom

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Poglej Toplotna prevodnost in Led

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Toplotna prevodnost in Les

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Toplotna prevodnost in Marmor

Med (kemija)

Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.

Poglej Toplotna prevodnost in Med (kemija)

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Toplotna prevodnost in Mednarodni sistem enot

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Poglej Toplotna prevodnost in Merska enota

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Toplotna prevodnost in Meter

Natrijev klorid

Natrijev klorid, imenovan tudi sol, navadna sol, namizna sol ali halit, je ionska spojina s kemijsko formulo NaCl.

Poglej Toplotna prevodnost in Natrijev klorid

Natrijev oksid

Natrijev oksid ali dinatrijev oksid je kemijska spojina s formulo Na2O.

Poglej Toplotna prevodnost in Natrijev oksid

Nerjavno jeklo

Nerjavna jekla so zlitine na osnovi železa, kar pomeni, da je delež železa najmanj 50 %. Nerjavnost jekel pomeni, da ob dolgotrajnejšem stiku z vodo oz.

Poglej Toplotna prevodnost in Nerjavno jeklo

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Toplotna prevodnost in Nikelj

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Toplotna prevodnost in Ogljik

Ogljikov dioksid

Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.

Poglej Toplotna prevodnost in Ogljikov dioksid

Ogljikovo jeklo

Ogljikova jekla vsebujejo do 2,14 % C ter določeno količino različnih spremljevalcev: Si, Mn, P in S, ki ne smejo prekoračiti določene vsebnosti, sicer bistveno spremenijo lastnosti jekla.

Poglej Toplotna prevodnost in Ogljikovo jeklo

Ogljikovo vlakno

Tkanina iz ogljikovih vlaken Ogljikova vlakna (s tujko tudi karbonska vlakna) uvrščamo v strojništvu v skupino kompozitnih materialov.

Poglej Toplotna prevodnost in Ogljikovo vlakno

Ogljikovodik

Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.

Poglej Toplotna prevodnost in Ogljikovodik

Olje

Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.

Poglej Toplotna prevodnost in Olje

Om

Óm (tudi izvorno; oznaka Ω) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega upora (električne upornosti), impedance in reaktance. Imenuje se po nemškemu fiziku Georgu Simonu Ohmu (1789-1854), ki je leta 1826 odkril in leto kasneje 1827 zapisal sorazmernostno povezavo med električno napetostjo in električnim tokom, znano kot Ohmov zakon.

Poglej Toplotna prevodnost in Om

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Toplotna prevodnost in Ozračje

Peščenjak

Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).

Poglej Toplotna prevodnost in Peščenjak

Pena

milni mehurčki Péna je vrsta koloidne snovi, ki nastane, kadar se žepi plina (dispergirana snov), navadno zraka, ujamejo v kapljevini ali trdnini (disperznem sredstvu).

Poglej Toplotna prevodnost in Pena

Pitna voda

Osvežitev z vodo iz pitnika v Mariboru poleti 1961 Pitna voda je tista voda, ki jo ljudje lahko uživamo z minimalnim tveganjem.

Poglej Toplotna prevodnost in Pitna voda

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Poglej Toplotna prevodnost in Platina

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Poglej Toplotna prevodnost in Plin

Pluta

Plutovinast zamašek Pluta Pluta je naravni material, ki ga pridobivajo iz skorje hrasta plutovca.

Poglej Toplotna prevodnost in Pluta

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Poglej Toplotna prevodnost in Polimer

Polistiren

Lonček za jogurt iz polistirena Polistiren (IUPAC ime poli(1-fenileten-1,2-diil), standardna okrajšava PS) je aromatski polimer stirena (feniletena) z molekulsko formulo (H5C6-CH.

Poglej Toplotna prevodnost in Polistiren

Porcelan

Čajni servis iz porcelana Porcelan je vrsta trde pol-prozorne keramike po navadi pečene na višji temperaturi kot je glazirana lončena posoda ali lončevina.

Poglej Toplotna prevodnost in Porcelan

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Poglej Toplotna prevodnost in Silicij

Silicijev dioksid

Silicijev dioksid, kremen ali kvarc je skupno ime različnih oblik silicijevega oksida s kemijsko formulo SiO2.

Poglej Toplotna prevodnost in Silicijev dioksid

Simens

Símens (tudi siemens,; oznaka S) je izpeljana enota SI za električno prevodnost (recipročni električni upor).

Poglej Toplotna prevodnost in Simens

Sneg

Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.

Poglej Toplotna prevodnost in Sneg

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Toplotna prevodnost in Snov

Snovna konstanta

Snóvna konstánta je fizikalna količina, ki podaja značilnost dane snovi v danih okoliščinah.

Poglej Toplotna prevodnost in Snovna konstanta

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Toplotna prevodnost in Srebro

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Toplotna prevodnost in Steklo

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Toplotna prevodnost in Svinec

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Toplotna prevodnost in Tekočina

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Toplotna prevodnost in Temperatura

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Poglej Toplotna prevodnost in Trdnina

Vat

Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.

Poglej Toplotna prevodnost in Vat

Vat na meterkelvin

Vát na méterkélvin (zapis W/mK) je izpeljana fizikalna enota mednarodnega sistema enot, ki podaja fizikalno količno toplotno prevodnost.

Poglej Toplotna prevodnost in Vat na meterkelvin

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Toplotna prevodnost in Voda

Volna

Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.

Poglej Toplotna prevodnost in Volna

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Toplotna prevodnost in Volt

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Toplotna prevodnost in Zlato

Prav tako znan kot Koeficient toplotne prevodnosti.

, Natrijev oksid, Nerjavno jeklo, Nikelj, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikovo jeklo, Ogljikovo vlakno, Ogljikovodik, Olje, Om, Ozračje, Peščenjak, Pena, Pitna voda, Platina, Plin, Pluta, Polimer, Polistiren, Porcelan, Silicij, Silicijev dioksid, Simens, Sneg, Snov, Snovna konstanta, Srebro, Steklo, Svinec, Tekočina, Temperatura, Trdnina, Vat, Vat na meterkelvin, Voda, Volna, Volt, Zlato.