Kazalo
17 odnosi: Drugi zakon termodinamike, Fizikalna količina, Gostota energijskega toka, Gradient, Kondukcija, Mednarodni sistem enot, Merska enota, Meter, Prostor, Stacionarno stanje, Telo, Temperatura, Točka, Toplota, Toplotna prevodnost, Toplotni tok, Vat.
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Gostota toplotnega toka in Drugi zakon termodinamike
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Gostota toplotnega toka in Fizikalna količina
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Gostota toplotnega toka in Gostota energijskega toka
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Poglej Gostota toplotnega toka in Gradient
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Poglej Gostota toplotnega toka in Kondukcija
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Gostota toplotnega toka in Mednarodni sistem enot
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Gostota toplotnega toka in Merska enota
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Gostota toplotnega toka in Meter
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Gostota toplotnega toka in Prostor
Stacionarno stanje
Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.
Poglej Gostota toplotnega toka in Stacionarno stanje
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Gostota toplotnega toka in Telo
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Gostota toplotnega toka in Temperatura
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Gostota toplotnega toka in Točka
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Gostota toplotnega toka in Toplota
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Poglej Gostota toplotnega toka in Toplotna prevodnost
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Poglej Gostota toplotnega toka in Toplotni tok
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.