Kazalo
41 odnosi: Astronom, Astronomija, Étienne Louis Malus, Biotit, Collège de France, Dielektrik, Električni tok, Električno polje, Fizik, Fizika, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Jakost električnega polja, Jakost magnetnega polja, Joseph Louis Gay-Lussac, Kemija, Kilometer, Krater (razločitev), Louis Pasteur, Luna, Magnetizem, Magnetno polje, Matematika, Meteorit, Meter, Mineral, Ozračje, Pariz, Profesor, Raztopina, Rumfordova medalja, Sladkor, Sljuda, Snov, Univerza v St Andrewsu, Zrak, 1774, 1862, 21. april, 3. februar.
- Diplomiranci École Polytechnique
- Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
- Francoski rimokatoličani
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Rojeni leta 1774
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1862
- Člani Académie française
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Astronomija
Étienne Louis Malus
Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Étienne Louis Malus
Biotit
Biotit je pogost plastnat silikatni mineral (filosilikat) iz skupine temnih sljud s približno kemijsko formulo K(Mg,Fe)3AlSi3O10(F,OH)2.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Biotit
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Collège de France
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Jean-Baptiste Biot in Dielektrik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Električno polje
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Fizika
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Francozi
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Jakost električnega polja
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Jakost magnetnega polja
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Joseph Louis Gay-Lussac
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Kemija
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jean-Baptiste Biot in Kilometer
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Krater (razločitev)
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Louis Pasteur
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Luna
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Magnetizem
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Magnetno polje
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Matematika
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Meteorit
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Meter
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Mineral
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Ozračje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Pariz
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Profesor
Raztopina
vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Raztopina
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Rumfordova medalja
Sladkor
Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Sladkor
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Sljuda
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Snov
Univerza v St Andrewsu
Univerza v St Andrewsu (okrajšano kot St And, iz latinskega Sancti Andreae, v postnominalskih črkah) je javna raziskovalna univerza v St Andrewsu, Fife, Škotska.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Univerza v St Andrewsu
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Jean-Baptiste Biot in Zrak
1774
1774 (MDCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jean-Baptiste Biot in 1774
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jean-Baptiste Biot in 1862
21. april
21.
Poglej Jean-Baptiste Biot in 21. april
3. februar
3.
Poglej Jean-Baptiste Biot in 3. februar
Glej tudi
Diplomiranci École Polytechnique
Diplomiranci École nationale des ponts et chaussées
Francoski rimokatoličani
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Rojeni leta 1774
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1862
Člani Académie française
Prav tako znan kot Jean Baptiste Biot.