Kazalo
53 odnosi: Augustin Louis Cauchy, Žiroskop, École nationale des ponts et chaussées, École polytechnique, Clermont, Oise, Daljica, Diofantska enačba, Dvojica sil, Eifflov stolp, Fizik, Fizika, Foucaultovo nihalo, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Gaspard Monge, Geometrija, Gibanje, Gustave Eiffel, Jean Bernard Léon Foucault, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Johannes Kepler, Joseph-Louis de Lagrange, Kepler-Poinsotov polieder, Kotna hitrost, Kraljeva družba, Leonhard Euler, Luna, Masno središče, Matematika, Mehanika, Navor, Pariz, Poinsotova spirala, Polieder, Pravilni polieder, Red legije časti, Sila, Sorbona, Statika, Teorija števil, Togo telo, Urad za dolžine, Vektor (matematika), Veliki dodekaeder, Veliki ikozaeder, Vrtenje, Vrtilna količina, Zemlja, 1777, ... Razširi indeks (3 več) »
- Diplomiranci École Polytechnique
- Rojeni leta 1777
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1859
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Louis Poinsot in Augustin Louis Cauchy
Žiroskop
Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.
Poglej Louis Poinsot in Žiroskop
École nationale des ponts et chaussées
267px École nationale des ponts et chaussées (s prvotnim imenom École des Ponts ParisTech ali ENPC, tudi z vzdevkom Ponts) je univerzitetna visokošolska in raziskovalna ustanova na področju naravoslovja, tehnike in tehnologije.
Poglej Louis Poinsot in École nationale des ponts et chaussées
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Louis Poinsot in École polytechnique
Clermont, Oise
Clermont, nekdanji Clermont-en-Beauvaisis oz.
Poglej Louis Poinsot in Clermont, Oise
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Louis Poinsot in Daljica
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Louis Poinsot in Diofantska enačba
Dvojica sil
Dvojíca síl je par vzporednih, nasprotno enakih sil.
Poglej Louis Poinsot in Dvojica sil
Eifflov stolp
sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.
Poglej Louis Poinsot in Eifflov stolp
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Louis Poinsot in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Louis Poinsot in Fizika
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Poglej Louis Poinsot in Foucaultovo nihalo
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Louis Poinsot in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Louis Poinsot in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Louis Poinsot in Francozi
Gaspard Monge
Gaspard Monge, Comte de Péluse, francoski matematik, * 10. maj 1746, Beaune, Francija, † 28. julij 1818.
Poglej Louis Poinsot in Gaspard Monge
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Louis Poinsot in Geometrija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Louis Poinsot in Gibanje
Gustave Eiffel
Alexandre Gustave Eiffel, francoski inženir in konstruktor, * 15. december 1832, Dijon, Côte-d'Or, Francija, † 27. december 1923, Pariz.
Poglej Louis Poinsot in Gustave Eiffel
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Louis Poinsot in Jean Bernard Léon Foucault
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Louis Poinsot in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Poglej Louis Poinsot in Johannes Kepler
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Poglej Louis Poinsot in Joseph-Louis de Lagrange
Kepler-Poinsotov polieder
Kepler-Poinsotov polieder (tudi Kepler-Poinsotovo telo) je v geometriji katerikoli od štirih pravilnih steliranih poliedrov.
Poglej Louis Poinsot in Kepler-Poinsotov polieder
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Louis Poinsot in Kotna hitrost
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Louis Poinsot in Kraljeva družba
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Louis Poinsot in Leonhard Euler
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Louis Poinsot in Luna
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Poglej Louis Poinsot in Masno središče
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Louis Poinsot in Matematika
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Louis Poinsot in Mehanika
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Poglej Louis Poinsot in Navor
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Louis Poinsot in Pariz
Poinsotova spirala
Poinsotova spirála je v matematiki vsaka izmed dveh vrst spiral, ki ju opišeta enačbi v polarnih koordinatah: kjer pomeni.
Poglej Louis Poinsot in Poinsotova spirala
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Louis Poinsot in Polieder
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Louis Poinsot in Pravilni polieder
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Louis Poinsot in Red legije časti
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Louis Poinsot in Sila
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Louis Poinsot in Sorbona
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Louis Poinsot in Statika
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Louis Poinsot in Teorija števil
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Louis Poinsot in Togo telo
Urad za dolžine
Urad za dolžine je francoska znanstvena ustanova, ustanovljena z odlokom 25. junija 1795 z namenom izboljševanja pomorske navigacije, standardizacije časovne službe, geodezije in astronomskih opazovanj.
Poglej Louis Poinsot in Urad za dolžine
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Louis Poinsot in Vektor (matematika)
Veliki dodekaeder
Veliki dodekaeder je Kepler-Poinsotov polieder s Schläflijevim simbolom in Coxeter-Dinkinovim diagramom.
Poglej Louis Poinsot in Veliki dodekaeder
Veliki ikozaeder
Veliki ikozaeder (tudi vèliki dvajseterec) je eden izmed štirih Kepler-Poinsotovih poliedrov.
Poglej Louis Poinsot in Veliki ikozaeder
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Louis Poinsot in Vrtenje
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Louis Poinsot in Vrtilna količina
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Louis Poinsot in Zemlja
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Louis Poinsot in 1777
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Louis Poinsot in 1859
3. januar
3.
Poglej Louis Poinsot in 3. januar
5. december
5.
Poglej Louis Poinsot in 5. december