Kazalo
206 odnosi: Aldous Huxley, Aleksander Andrejevič Ivanov, Aleksander Borodin, Aleksander Ivanovič Gercen, Aleksander Sergejevič Puškin, Aleksander Solženicin, Aleksandra Marinina, Aleksej Jelisejevič Kručonih, Aleksej Konstantinovič Tolstoj, Alkoholizem, Amadeus (film), Ana Andrejevna Ahmatova, Ana Karenina, Andrej Beli, Andrej Dimitrijevič Saharov, Antiutopija, Anton Pavlovič Čehov, Arkadij in Boris Strugacki, Avakum Petrov, Azija, Češnjev vrt, Balet, Bizantinsko cesarstvo, Bogoslužje, Boljševiki, Boris Godunov (opera), Boris Leonidovič Pasternak, Bratje Karamazovi, Car, Cerkvenoslovanščina, Charles Baudelaire, Denis Ivanovič Fonvizin, Destalinizacija, Doktor Živago (roman), Don Kihot, Donski kozaki, Dramatika, Država, Druga svetovna vojna, Ep, Esej, Evangelij po Janezu, Evripid, Evropa, Evropske književne nagrade, Fantazijska pripoved, Film, Fjodor Aleksandrovič Abramov, Fjodor Dostojevski, Francozi, ... Razširi indeks (156 več) »
Aldous Huxley
Aldous Leonard Huxley, angleški pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof, * 26. julij 1894, Godalming, Surrey, Anglija, † 22. november 1963, Los Angeles, ZDA.
Poglej Ruska književnost in Aldous Huxley
Aleksander Andrejevič Ivanov
levo Aleksander Andrejevič Ivanov (rusko Алекса́ндр Андре́евич Ива́нов), ruski slikar, * 28. julij (16. julij, ruski koledar) 1806, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 15. julij (3. julij) 1858, Sankt Peterburg.
Poglej Ruska književnost in Aleksander Andrejevič Ivanov
Aleksander Borodin
Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.
Poglej Ruska književnost in Aleksander Borodin
Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksander Ivanovič Hercen (rusko Алекса́ндр Ива́нович Ге́рцен), ruski revolucionarni novinar, pisatelj, učitelj, filozof, * 6. april (25. marec, ruski koledar) 1812, Moskva, Ruski imperij, † 21. januar (9. januar) 1870, Pariz, Francija.
Poglej Ruska književnost in Aleksander Ivanovič Gercen
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Poglej Ruska književnost in Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Solženicin
Aleksander Isajevič Solženicin (rusko Алекса́ндр Иса́евич Солжени́цын), ruski pisatelj, dobitnik Nobelove nagrade za književnost, * 11. december 1918, Kislovodsk, Stavropolski okraj, Rusija, † 3. avgust 2008, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Aleksander Solženicin
Aleksandra Marinina
Aleksándra Marínina (rojena kot Marína Anatóljevna Alekséjeva (Мари́на Анато́льевна Алексе́ева)), ruska pisateljica, * 15. junij 1957, Lvov, Ukrajina.
Poglej Ruska književnost in Aleksandra Marinina
Aleksej Jelisejevič Kručonih
Aleksej Jelisejevič Kručonih (1886-1968) Ruski pesnik in teoretik futurizma; najprej bil član kubofuturistov, potem vodja skupine 41°0 v Tbilisiju.
Poglej Ruska književnost in Aleksej Jelisejevič Kručonih
Aleksej Konstantinovič Tolstoj
Grof Aleksej Konstantinovič Tolstoj, ruski pesnik, pisatelj, romanopisec in dramatik, * 5. september (24. avgust, ruski koledar) 1817, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija), † 10. oktober (28. september) 1875, vas Krasnij Rog, Ruski imperij (danes Počepski rajon, Brjanska oblast, Rusija).
Poglej Ruska književnost in Aleksej Konstantinovič Tolstoj
Alkoholizem
Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.
Poglej Ruska književnost in Alkoholizem
Amadeus (film)
Amadeus je ameriški epski zgodovinski biografski dramski film iz leta 1984, ki ga je režiral Miloš Forman po scenariju Petra Shafferja in temelji na njegovi istoimenski igri.
Poglej Ruska književnost in Amadeus (film)
Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Andrejevna Ahmatova, rojena Gorenko (Го́ренко),.
Poglej Ruska književnost in Ana Andrejevna Ahmatova
Ana Karenina
Naslovnica prve knjižne izdaje (1878) Ana Karenina (Анна Каренина) je roman, ki ga je napisal Lev Nikolajevič Tolstoj.
Poglej Ruska književnost in Ana Karenina
Andrej Beli
Andrej Beli (pravo ime Boris Nikolajevič Bugajev (Бори́с Никола́евич Буга́ев)), ruski pisatelj, pesnik in literarni kritik, * 26. oktober (16. oktober, ruski koledar) 1880, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 8. januar 1934, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska književnost in Andrej Beli
Andrej Dimitrijevič Saharov
Andrej Dimitrijevič Saharov, ruski fizik, kozmolog, oporečnik in borec za človekove pravice, * 21. maj 1921, Moskva, Sovjetska zveza, † 14. december 1989, Moskva.
Poglej Ruska književnost in Andrej Dimitrijevič Saharov
Antiutopija
Antiutopija, distopija ali negativna utopija (grško: dys - zlo +: topos - mesto) je zvrst fikcije, naslednica utopije, ki prinese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja.
Poglej Ruska književnost in Antiutopija
Anton Pavlovič Čehov
Anton Pavlovič Čehov (rusko Анто́н Па́влович Че́хов), ruski pisatelj, * 29. januar (17. januar – julijanski) 1860, Taganrog, Ruski imperij, † 15. julij (2. julij – julijanski) 1904, Badenweiler, Nemško cesarstvo.
Poglej Ruska književnost in Anton Pavlovič Čehov
Arkadij in Boris Strugacki
Brata Strugacki, ruska pisatelja in scenarista.
Poglej Ruska književnost in Arkadij in Boris Strugacki
Avakum Petrov
Avakum Petrov, ruski protopop (nadduhovnik) Kazanske cerkve, * 20. november 1620, Grigorovo, Niženovgorodska oblast, Rusija, † 14. april 1682, nekdanji Pustozjorsk, danes Arhangelska oblast, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Avakum Petrov
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Ruska književnost in Azija
Češnjev vrt
Češnjev vrt, na Slovenskem preveden tudi kot Višnjev vrt, je zadnja igra ruskega dramatika Antona Čehova.
Poglej Ruska književnost in Češnjev vrt
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Ruska književnost in Balet
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Ruska književnost in Bizantinsko cesarstvo
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Ruska književnost in Bogoslužje
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Ruska književnost in Boljševiki
Boris Godunov (opera)
Boris Godunov je opera v štirih dejanjih (osmih slikah) Modesta Petroviča Musorgskega z ljudskimi prizori.
Poglej Ruska književnost in Boris Godunov (opera)
Boris Leonidovič Pasternak
Boris Leonidovič Pasternak (rusko Бори́с Леони́дович Пастерна́к), ruski pisatelj, pesnik in prevajalec, * 10. februar (29. januar, ruski koledar) 1890, Moskva, Rusija, † 30. maj 1960, Peredelkino pri Moskvi.
Poglej Ruska književnost in Boris Leonidovič Pasternak
Bratje Karamazovi
Bratje Karamazovi (rusko Братья Карамазовы) je roman ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki je izšel leta 1880.
Poglej Ruska književnost in Bratje Karamazovi
Car
Cár je bil naslov južno- in vzhodnoslovanskih (pravoslavnih) vladarjev od Simeona I. Bolgarskega in nekaj njegovih naslednikov, preko srbskega carja Dušana, v Rusiji oz.
Poglej Ruska književnost in Car
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Ruska književnost in Cerkvenoslovanščina
Charles Baudelaire
Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.
Poglej Ruska književnost in Charles Baudelaire
Denis Ivanovič Fonvizin
Denis Ivanovič Fonvizin, ruski dramatik, * 14. april 1744 (3. april, ruski koledar), Moskva, Rusija, † 12. december 1792 (1. december), Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Denis Ivanovič Fonvizin
Destalinizacija
Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.
Poglej Ruska književnost in Destalinizacija
Doktor Živago (roman)
Doktor Živago je roman ruskega pisatelja Borisa Pasternaka, napisan leta 1956.
Poglej Ruska književnost in Doktor Živago (roman)
Don Kihot
Doréjeva ilustracija št. 1 za roman Don Kihot (1863) Ilustracija Don Kihota (Knjiga 1, Poglavje 52), 1848 Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa.
Poglej Ruska književnost in Don Kihot
Donski kozaki
Donski kozaki ali Donci so kozaki, ki so se naselili vzdolž srednjega in spodnjega toka reke Don.
Poglej Ruska književnost in Donski kozaki
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Ruska književnost in Dramatika
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Ruska književnost in Država
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Ruska književnost in Druga svetovna vojna
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Ruska književnost in Ep
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Poglej Ruska književnost in Esej
Evangelij po Janezu
Evangelij po Janezu (latinizirano Euangélion katà Iōánnēn)spada poleg Matejevega, Markovega in Lukovega med štiri svetopisemske evangelije.
Poglej Ruska književnost in Evangelij po Janezu
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Ruska književnost in Evripid
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Ruska književnost in Evropa
Evropske književne nagrade
Evropske nagrade za književnost so se pojavile vzporedno z razvojem književnosti pri posameznih nacionalnostih in državah v Evropi.
Poglej Ruska književnost in Evropske književne nagrade
Fantazijska pripoved
Fantazijska pripoved je izraz za literarni, navadno prozni žanr, ki temelji na zamišljanju pojavov zunaj neposredno dojete stvarnosti.
Poglej Ruska književnost in Fantazijska pripoved
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Ruska književnost in Film
Fjodor Aleksandrovič Abramov
Fjodor Aleksandrovič Abramov, ruski pripovednik in literarni zgodovinar, * 29. februar 1920, † 14. maj 1983, Leningrad.
Poglej Ruska književnost in Fjodor Aleksandrovič Abramov
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ruska književnost in Fjodor Dostojevski
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Ruska književnost in Francozi
Futurizem
Futurízem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Poglej Ruska književnost in Futurizem
George Orwell
George Orwell (pravo ime Eric Arthur Blair), angleški pisatelj, * 25. junij 1903, Motihari, Bengalija, Indija, † 21. januar 1950, London, Anglija.
Poglej Ruska književnost in George Orwell
George Sand
Amantine Lucile Aurore Dudevant (rojena Dupin), francoska romantična pisateljica, znana pod psevdonimom George Sand, * 1. julij 1804, Pariz, † 8. junij 1876, Nohant, Francija.
Poglej Ruska književnost in George Sand
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Ruska književnost in Glasba
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Ruska književnost in Gledališče
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ruska književnost in Grščina
Grigorij Šalvovič Čhartišvili
Grigorij Šalvovič Čhartišvili (rusko Григо́рий Шалвович Чхартишви́ли, gruzinsko გრიგოლ შალვას ძე ჩხარტიშვილი (Grigol Šalvas dze Čhartišvili); psevdonim Boris Akunin (Бори́с Аку́нин), ruski pisatelj, japonolog, književnik in prevajalec gruzinskega rodu, * 20.
Poglej Ruska književnost in Grigorij Šalvovič Čhartišvili
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Ruska književnost in Grki
Groteska
Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.
Poglej Ruska književnost in Groteska
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Ruska književnost in Gruzija
Gulag
Gulag v Molotovsku Gulag (Glavnoje upravlenije ispravitelno-trudovih lagerej - GULag) je beseda s katero označujemo široko razpredeno mrežo delovnih taborišč po vsej nekdanji Sovjetski zvezi.
Poglej Ruska književnost in Gulag
Herbert George Wells
Herbert George Wells, angleški pisatelj, * 21. september 1866, Bromley, danes mestno področje Londona (tedaj grofija Kent), Anglija, † 13. avgust 1946, London.
Poglej Ruska književnost in Herbert George Wells
Heroj
Heroj ima več pomenov.
Poglej Ruska književnost in Heroj
Idiot (roman)
Idiot je peti roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega o mladem knezu Miškinu, ki se vrača iz večletnega zdravljenja v Švici, nazaj v rodno Rusijo.
Poglej Ruska književnost in Idiot (roman)
Impresionizem
Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja.
Poglej Ruska književnost in Impresionizem
Ivan Aleksandrovič Gončarov
Ivan Aleksandrovič Gončarov (Ива́н Алекса́ндрович Гончаро́в), ruski pisatelj, * 18. junij 1812, Simbirsk, Rusija, † 27. september 1891, Sankt Petersburg, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Ivan Aleksandrovič Gončarov
Ivan Aleksejevič Bunin
Ivan Aleksejevič Bunin (rusko Иван Алексеевич Бунин) ruski pisatelj in nobelovec, * 22. oktober (10. oktober, ruski koledar) 1870, Voronež, Rusija, † 8. november 1953, Pariz, Francija.
Poglej Ruska književnost in Ivan Aleksejevič Bunin
Ivan Andrejevič Krilov
Ivan Andrejevič Krilov (rus. Ива́н Андре́евич Крыло́в), ruski basnopisec in komediograf, * 13. februar 1769, Moskva, Rusija, † 21. november 1844, Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Ivan Andrejevič Krilov
Ivan Bilibin
Ivan Jakovlevič Bilibin se je rodil 16.
Poglej Ruska književnost in Ivan Bilibin
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Ruska književnost in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan Sergejevič Turgenjev
Ivan Sergejevič Turgenjev (rusko Ива́н Серге́евич Турге́нев), ruski pisatelj, romanopisec in dramatik, * 9. november (28. oktober, ruski koledar) 1818, Orjol, Orjolska gubernija, Rusija, † 3. september (22. avgust) 1883, Bougival, Pariz, Francija.
Poglej Ruska književnost in Ivan Sergejevič Turgenjev
Jevgenij Ivanovič Zamjatin
Jevgenij Ivanovič Zamjatin (rusko Евге́ний Ива́нович Замя́тин), ruski pisatelj, * 1. februar (20. januar, ruski koledar) 1884, Lebedjan, Tambovska gubernija (danes Lipecka oblast), Rusija, † 10. marec 1937, Pariz, Francija.
Poglej Ruska književnost in Jevgenij Ivanovič Zamjatin
Jevgenij Onjegin
Jevgenij Onjegin je Puškinova poetična povest, ki jo sam podnaslovil z izrazom roman v verzih.
Poglej Ruska književnost in Jevgenij Onjegin
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Ruska književnost in Jezus Kristus
Josif Aleksandrovič Brodski
Josif Aleksandrovič Brodski (rusko Ио́сиф Алекса́ндрович Бро́дский; znan tudi kot Joseph Brodsky), rusko-ameriški pesnik, esejist in dramaturg, * 24. maj 1940, Leningrad, Sovjetska zveza, † 28. januar 1996, New York, ZDA.
Poglej Ruska književnost in Josif Aleksandrovič Brodski
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska književnost in Josif Stalin
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Ruska književnost in Južnoslovanski jeziki
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Ruska književnost in Katarina Velika
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Ruska književnost in Kavkaz
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Ruska književnost in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Ruska književnost in Kijevska Rusija
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Ruska književnost in Klasicizem
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Ruska književnost in Knez
Knez Igor (opera)
Kirovskem baletu leta 1909 Knez Igor (Knyaz' Igor) je opera ruskega skladatelja Aleksandra Porfirjeviča Borodina, napisana v štirih dejanih s prologom.
Poglej Ruska književnost in Knez Igor (opera)
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Ruska književnost in Književnost
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Ruska književnost in Knjižni jezik
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Ruska književnost in Knjiga
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Ruska književnost in Komedija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ruska književnost in Konstantinopel
Kornej Ivanovič Čukovski
Kornej Ivanovič Čukovski (pravo ime Nikolaj Vasiljevič Kornejčukov (Никола́й Васи́льевич Корнейчуко́в), ruski pesnik, publicist, literarni kritik, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 31. marec (19. marec, ruski koledar) 1882, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 28.
Poglej Ruska književnost in Kornej Ivanovič Čukovski
Kratka zgodba
Kratka zgodba je kratka pripovedna vrsta, osredotočena na majhen, na zunaj nepomemben pripetljaj (izsek iz vsakdanjega življenja literarne osebe), vendar s simboličnim življenjskim pomenom, sklep lahko ostane odprt.
Poglej Ruska književnost in Kratka zgodba
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Ruska književnost in Krščanstvo
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Poglej Ruska književnost in Kronika
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Ruska književnost in Kumani
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Ruska književnost in Lev Nikolajevič Tolstoj
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Ruska književnost in Lirika
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Ruska književnost in Ljudsko pesništvo
Maksim Gorki
Maksim Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov) (rusko Макси́м Го́рький/Алексе́й Макси́мович Пе́шков), ruski pisatelj, * 28. marec (16. marec, ruski koledar) 1868, Nižni Novgorod, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. junij 1936, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Ruska književnost in Maksim Gorki
Marija Vasiljevna Semjonova
Marija Vasiljevna Semjonova (rusko Мария Васильевна Семёнова), ruska pisateljica in prevajalka, * 1. november 1958, Leningrad.
Poglej Ruska književnost in Marija Vasiljevna Semjonova
Marina Cvetajeva
Marina Ivanova Cvetajeva, (rusko Марина Ивановна Цветаева), pisateljica, pesnica, dramatičarka, * 8. oktober 1892, Moskva, Rusija, † 31. avgust 1941, Jelabuga, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Marina Cvetajeva
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Ruska književnost in Menih
Mi (roman)
Mi (v izvirniku) je antiutopični filozofski roman ruskega pisatelja Jevgenija Zamjatina, ki je nastal v letih 1920–1921, prvič pa je izšel v ZDA v angleškem prevodu Gregoryja Zilboorga leta 1924.
Poglej Ruska književnost in Mi (roman)
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcalá de Henares, Španija, † 23. april 1616, Madrid.
Poglej Ruska književnost in Miguel de Cervantes
Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mihail Afanasjevič Bulgakov (rusko Михаи́л Афана́сьевич Булга́ков), ruski pisatelj, dramatik in prevajalec; * 15. maj 1891, Kijev, Ukrajina, 10. marec 1940, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Mihail Afanasjevič Bulgakov
Mihail Aleksandrovič Šolohov
Mihail Aleksandrovič Šolohov (prv. priimek Kuznecov), ruski pisatelj, * 24. maj (11. maj po julijanskem koledarju) 1905, Kružilin pri Vjošenskaji, oblast Donskih vojsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 21. februar 1984, Vjošenskaja.
Poglej Ruska književnost in Mihail Aleksandrovič Šolohov
Mihail Jurjevič Lermontov
Mihail Jurjevič Lermontov (tudi Lermantov) (Михаи́л Ю́рьевич Ле́рмонтов/Ле́рмантов), ruski romantični pesnik, pisatelj in dramatik, * 15. oktober (3. oktober ruski koledar) 1814, Moskva, † 27. julij (15. junij) 1841, Pjatigorsk, Stavropolski kraj, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Mihail Jurjevič Lermontov
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.
Poglej Ruska književnost in Mihail Vasiljevič Lomonosov
Miloš Forman
Miloš Forman, ameriški filmski režiser, producent in scenarist češkega rodu, * 18. februar 1932, Čáslav, Češka (Češkoslovaška), † 13. april 2018, Warren, Connecticut, Združene države Amerike.
Poglej Ruska književnost in Miloš Forman
Modest Petrovič Musorgski
Modest Petrovič Musorgski (rusko Моде́ст Петро́вич Му́соргский), ruski skladatelj, * 21. marec (9. marec, ruski koledar) 1839, Karevo, okrožje Pskov, Rusija, † 28.
Poglej Ruska književnost in Modest Petrovič Musorgski
Mojster in Margareta
Mojster in Margareta je najbolj znano delo ruskega pisatelja Mihaila Afanasjeviča Bulgakova in klasika ruske književnosti 20. stoletja.
Poglej Ruska književnost in Mojster in Margareta
Molitev Danila Zatočnika
Rokopis ''Molitve Danila Zatočnika'' Molitev Danila Zatočnika je starorusko književno delo iz 13.
Poglej Ruska književnost in Molitev Danila Zatočnika
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Ruska književnost in Moskovska velika kneževina
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Ruska književnost in Moskva
Mrtve duše
Mrtve duše so lahko.
Poglej Ruska književnost in Mrtve duše
Nadrealizem
Nadrealízem ali surrealízem je filozofska in umetniška smer, ki je nastala v 20. letih 20. stoletja.
Poglej Ruska književnost in Nadrealizem
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Ruska književnost in Napoleonske vojne
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Ruska književnost in Naravoslovje
Naturalizem
Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma.
Poglej Ruska književnost in Naturalizem
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Ruska književnost in Nikita Hruščov
Nikolaj II. Ruski
Nikolaj II.
Poglej Ruska književnost in Nikolaj II. Ruski
Nikolaj Rimski-Korsakov
Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov, ruski skladatelj in dirigent, * 6.
Poglej Ruska književnost in Nikolaj Rimski-Korsakov
Nikolaj Semjonovič Leskov
Nikolaj Semjonovič Leskov (rusko: Николай Семёнович Лесков), ruski pisatelj in publicist, * 4. februar 1831, vas Gorohovo, Ruski imperij, † 5. marec 1895, Sankt Peterburg.
Poglej Ruska književnost in Nikolaj Semjonovič Leskov
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Nikolaj Vasiljevič Gogolj (rusko Николай Васильевич Гоголь, ukrajinsko Микола Васильович Гоголь), ruski pisatelj ukrajinskega porekla, * 1. april 1809, Veliki Soročinci, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 4. marec 1852, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Ruska književnost in Nikolaj Vasiljevič Gogolj
Nobelova nagrada za književnost
Nobelova nagrada za književnost je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v književnosti.
Poglej Ruska književnost in Nobelova nagrada za književnost
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Poglej Ruska književnost in Novela (književnost)
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Ruska književnost in Novinarstvo
Očetje in sinovi
Očetje in sinovi (rusko Отцы и дети) je realistični roman ruskega pisatelja Ivana Sergejeviča Turgenjeva iz leta 1862.
Poglej Ruska književnost in Očetje in sinovi
Oblast
Oblast je možnost in pravica do ukazovanja drugim ljudem; je tudi oznaka za osebe ali organe, ki so nosilci te možnosti oziroma pravice.
Poglej Ruska književnost in Oblast
Osip Mandelštam
Osip Emiljevič Mandelštam (О́сип Эми́льевич Мандельшта́м), ruski pesnik in esejist, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1891, Varšava, † 27. december 1938, okolica Vladivostoka.
Poglej Ruska književnost in Osip Mandelštam
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Ruska književnost in Osmansko cesarstvo
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Ruska književnost in Parodija
Paul Verlaine
Paul Verlaine (verlén), francoski pesnik, * 30. marec 1844, Metz, † 8. januar 1896, Pariz.
Poglej Ruska književnost in Paul Verlaine
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Poglej Ruska književnost in Pesem o Igorjevem pohodu
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Ruska književnost in Pesništvo
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Ruska književnost in Pesnik
Pesnitev
Pesnitev je vsebinsko členjena pesem daljšega obsega.
Poglej Ruska književnost in Pesnitev
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Ruska književnost in Peter Veliki
Pismenost
url-status.
Poglej Ruska književnost in Pismenost
Pismenstvo
V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.
Poglej Ruska književnost in Pismenstvo
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Ruska književnost in Poganstvo
Pohlep
Hinko Smrekar - ''Lakomnost'', iz serije ''Sedem naglavnih grehov'' Pohlep je vedenje, ki se izraža v pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno življenje.
Poglej Ruska književnost in Pohlep
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ruska književnost in Poljščina
Poncij Pilat
''Ecce Homo'' (Glejte, človek!), Poncij pilat pokaže Jezusa množici, Antonio Ciseri. Poncij Pilat je bil rimski guverner Judeje.
Poglej Ruska književnost in Poncij Pilat
Pornografija
Studio za avdicije za pornoigralce v New York-u Pornografija (grško porne: vlačuga, prostitutka, grafi: pisava) je prikazovanje spolnosti z namenom spolnega vzburjenja.
Poglej Ruska književnost in Pornografija
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Poglej Ruska književnost in Povest
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Ruska književnost in Proza
Rakov oddelek
Rakov oddelek (v izvirniku, Rakovij korpus) je roman Aleksandra Solženicina, ki je prvič izšel leta 1967.
Poglej Ruska književnost in Rakov oddelek
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Ruska književnost in Rdeča armada
Realizem v književnosti
Realizem je literarno obdobje, ki se je začelo v Franciji okrog 1830, na Slovenskem pa se je razmahnilo šele v drugi polovici 19.
Poglej Ruska književnost in Realizem v književnosti
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Ruska književnost in Religija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Ruska književnost in Renesansa
Revolucija
Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat).
Poglej Ruska književnost in Revolucija
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ruska književnost in Rim
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Ruska književnost in Rimsko cesarstvo
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Ruska književnost in Romantika
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Ruska književnost in Rusija
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Ruska književnost in Ruska državljanska vojna
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Poglej Ruska književnost in Ruska revolucija
Ruska romantika (književnost)
Ruska romantika označuje literarno smer, ki je v ruski književnosti nastala po koncu Napoleonovih vojn.
Poglej Ruska književnost in Ruska romantika (književnost)
Ruska znanstvena fantastika
Znanstvena fantastika v ruskem jeziku (ру́сская нау́чная фанта́стика) je doživela svojo zlato dobo v 1960-ih.
Poglej Ruska književnost in Ruska znanstvena fantastika
Ruski formalizem
Ruski formalizem je bila literarnovedna šola, nastala okrog leta 1914 kot nasprotovanje pozitivizmu in sorodnim usmeritvam v literarni vedi.
Poglej Ruska književnost in Ruski formalizem
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Ruska književnost in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Ruska književnost in Rusko carstvo
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Ruska književnost in Samomor
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Ruska književnost in Sankt Peterburg
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Ruska književnost in Satira
Sergej Aleksandrovič Jesenin
Sergej Aleksandrovič Jesenin (rus. Серге́й Алекса́ндрович Есе́нин), ruski pesnik, * 3. oktober (stari ruski koledar 21. september) 1895, Konstantinovo, Rjazanska gubernija, † 28. december 1925, Leningrad.
Poglej Ruska književnost in Sergej Aleksandrovič Jesenin
Seznam ruskih filozofov
Seznam ruskih filozofov.
Poglej Ruska književnost in Seznam ruskih filozofov
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ruska književnost in Sibirija
Simbolizem
Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).
Poglej Ruska književnost in Simbolizem
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Ruska književnost in Slikarstvo
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Ruska književnost in Slovani
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Poglej Ruska književnost in Socialna demokracija
Socialni realizem
Socialni realizem ali novi realizem (tudi nova stvarnost, nem. Neue Sachlichkeit) je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti razmahnila med letoma 1930 in 1941.
Poglej Ruska književnost in Socialni realizem
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Ruska književnost in Sovjetska zveza
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Ruska književnost in Srednji vek
Stalinizem
Josif Stalin, po katerem je ideologija poimenovana Stalinizem je bil način upravljanja in politike, ki ga je v Sovjetski zvezi med leti 1927 in 1953 izvajal Josif Stalin, po katerem se je režim tudi imenoval.
Poglej Ruska književnost in Stalinizem
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Ruska književnost in Stara cerkvena slovanščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Ruska književnost in Starovzhodnoslovanščina
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Ruska književnost in Svetnik
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Ruska književnost in Sveto pismo
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Ruska književnost in Tatari
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Ruska književnost in Tisk
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Ruska književnost in Tlačanstvo
Tretjakovska galerija
Državna Tretjakovska galerija (rusko Государственная Третьяковская Галерея, Gosudarstvennaya Tretyâkovskaya Galereya; skrajšano ГТГ, GTG) je umetnostna galerija v Moskvi v Rusiji, ki velja za najpomembnejši depozitar ruske likovne umetnosti na svetu.
Poglej Ruska književnost in Tretjakovska galerija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ruska književnost in Ukrajina
Ural (razločitev)
Ural je lahko.
Poglej Ruska književnost in Ural (razločitev)
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Ruska književnost in Uralsko gorovje
Utopija
Hinko Smrekar - ''Indija Koromandija'' Utopija je opis skupnosti, ki poseduje zelo želene ali skoraj popolne kvalitete.
Poglej Ruska književnost in Utopija
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Ruska književnost in Verz
Viktor Olegovič Pelevin
Víktor Olégovič Pelévin (rusko Ви́ктор Оле́гович Пеле́вин), ruski pisatelj, * 22. november 1962, Moskva, Rusija.
Poglej Ruska književnost in Viktor Olegovič Pelevin
Visarjon Belinski
Visarjón Grigórjevič Belínski, ruski mislec, pisatelj, literarni kritik, publicist in filozof, * 11. junij (30. maj, Julijanski koledar) 1811, trdnjava Sveaborg, Velika finska kneževina (sedaj Suomenlinna, Finska), † 7. junij (26. maj) 1848, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ruska književnost in Visarjon Belinski
Vjačeslav Ivanovič Ivanov
Vjačeslav Ivanovič Ivanov, ruski pesnik, dramatik, kritik, filolog, filozof, prevajalec in arheolog, * 28. februar (16. februar, ruski koledar) 1866, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. julij 1949, Rim, Italija.
Poglej Ruska književnost in Vjačeslav Ivanovič Ivanov
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Ruska književnost in Vladimir Lenin
Vladimir Nabokov
Vladimir Vladimirovič Nabokov (objavljal tudi pod psevdonimom Sirin (Си́рин)), rusko-ameriški pisatelj, pesnik in entomolog, * 22. april (10. april, ruski koledar) 1899, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. julij 1977, Montreux, Švica.
Poglej Ruska književnost in Vladimir Nabokov
Vladimir Vladimirovič Majakovski
Vladimir Vladimirovič Majakovski (rusko Влади́мир Влади́мирович Маяко́вский), ruski pesnik, predstavnik futurizma, * 19. julij 1893, vas Bagdadi, Gruzija, † 14. april 1930, Moskva.
Poglej Ruska književnost in Vladimir Vladimirovič Majakovski
Vojna in mir
Deveti osnutek romana Vojna in mir (italic) je roman, ki ga je napisal ruski pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj.
Poglej Ruska književnost in Vojna in mir
Zadonščina
Zadonščina (Задонщина, kar bi se lahko prevedlo kot "dežela onkraj Dona") je ruski literarni spomenik iz poznega 14.
Poglej Ruska književnost in Zadonščina
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ruska književnost in Zgodovina
Zgodovina minulih let
''Zgodovina minulih let'' v Radzivilovem letopisu Zgodovina minulih let (slovensko tudi: Pripoved o minulih letih; starovzhodnoslovansko Povѣstь vremяnьnыhъ lѣtъ) je najstarejši ruski letopis, ki je nastal na koncu 11.
Poglej Ruska književnost in Zgodovina minulih let
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Poglej Ruska književnost in Zgodovinski roman
Zločin in kazen
Zločin in kazen (rusko Преступление и наказание) je psihološki roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, ki obravnava predvsem subjektivna razmišljanja glavnega junaka Raskolnikova o življenju, zlasti pa upravičenost zločina.
Poglej Ruska književnost in Zločin in kazen
Zmaj
Zmaj je mitološka pošast, ki se pojavlja v mitologijah ljudstev po vsem svetu.
Poglej Ruska književnost in Zmaj
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Ruska književnost in Znanost
Znanstvena fantastika
Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, ''The Leisure Hour'' (1904) Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Poglej Ruska književnost in Znanstvena fantastika
988
988 (CMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ruska književnost in 988
, Futurizem, George Orwell, George Sand, Glasba, Gledališče, Grščina, Grigorij Šalvovič Čhartišvili, Grki, Groteska, Gruzija, Gulag, Herbert George Wells, Heroj, Idiot (roman), Impresionizem, Ivan Aleksandrovič Gončarov, Ivan Aleksejevič Bunin, Ivan Andrejevič Krilov, Ivan Bilibin, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan Sergejevič Turgenjev, Jevgenij Ivanovič Zamjatin, Jevgenij Onjegin, Jezus Kristus, Josif Aleksandrovič Brodski, Josif Stalin, Južnoslovanski jeziki, Katarina Velika, Kavkaz, Kijev, Kijevska Rusija, Klasicizem, Knez, Knez Igor (opera), Književnost, Knjižni jezik, Knjiga, Komedija, Konstantinopel, Kornej Ivanovič Čukovski, Kratka zgodba, Krščanstvo, Kronika, Kumani, Lev Nikolajevič Tolstoj, Lirika, Ljudsko pesništvo, Maksim Gorki, Marija Vasiljevna Semjonova, Marina Cvetajeva, Menih, Mi (roman), Miguel de Cervantes, Mihail Afanasjevič Bulgakov, Mihail Aleksandrovič Šolohov, Mihail Jurjevič Lermontov, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Miloš Forman, Modest Petrovič Musorgski, Mojster in Margareta, Molitev Danila Zatočnika, Moskovska velika kneževina, Moskva, Mrtve duše, Nadrealizem, Napoleonske vojne, Naravoslovje, Naturalizem, Nikita Hruščov, Nikolaj II. Ruski, Nikolaj Rimski-Korsakov, Nikolaj Semjonovič Leskov, Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Nobelova nagrada za književnost, Novela (književnost), Novinarstvo, Očetje in sinovi, Oblast, Osip Mandelštam, Osmansko cesarstvo, Parodija, Paul Verlaine, Pesem o Igorjevem pohodu, Pesništvo, Pesnik, Pesnitev, Peter Veliki, Pismenost, Pismenstvo, Poganstvo, Pohlep, Poljščina, Poncij Pilat, Pornografija, Povest, Proza, Rakov oddelek, Rdeča armada, Realizem v književnosti, Religija, Renesansa, Revolucija, Rim, Rimsko cesarstvo, Romantika, Rusija, Ruska državljanska vojna, Ruska revolucija, Ruska romantika (književnost), Ruska znanstvena fantastika, Ruski formalizem, Ruski imperij, Rusko carstvo, Samomor, Sankt Peterburg, Satira, Sergej Aleksandrovič Jesenin, Seznam ruskih filozofov, Sibirija, Simbolizem, Slikarstvo, Slovani, Socialna demokracija, Socialni realizem, Sovjetska zveza, Srednji vek, Stalinizem, Stara cerkvena slovanščina, Starovzhodnoslovanščina, Svetnik, Sveto pismo, Tatari, Tisk, Tlačanstvo, Tretjakovska galerija, Ukrajina, Ural (razločitev), Uralsko gorovje, Utopija, Verz, Viktor Olegovič Pelevin, Visarjon Belinski, Vjačeslav Ivanovič Ivanov, Vladimir Lenin, Vladimir Nabokov, Vladimir Vladimirovič Majakovski, Vojna in mir, Zadonščina, Zgodovina, Zgodovina minulih let, Zgodovinski roman, Zločin in kazen, Zmaj, Znanost, Znanstvena fantastika, 988.