Kazalo
47 odnosi: Anglija, Antika, Arabeska, Arabski polotok, Arhitekt, Charles Baudelaire, Dogma (razločitev), Estetika, Etika, Etimologija, Evropa, Francija, Humor, Idealizem, Italija, Italijanščina, Jean Paul, Klasika, Književnost, Kultura, Mihail Mihajlovič Bahtin, Nemčija, Oder, Ornament, Parodija, Praznik, Razsežnost (vektorski prostor), Realnost, Renesansa, Rimskokatoliška cerkev, Romantika, Satira, Slikarstvo, Sodni dan, Sopomenka, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Statika, Svetnik, Umetnik, Umetnost, Vatikan, Victor Hugo, Vitruvij, 15. stoletje, 1523, 18. stoletje.
- Folklora
- Zvrsti likovne umetnosti
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Groteska in Anglija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Groteska in Antika
Arabeska
Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green.
Poglej Groteska in Arabeska
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Groteska in Arabski polotok
Arhitekt
Arhitekt pri delu, 1893 Arhitekt je oseba, ki deluje na področju arhitekture in je usposobljen in ima dovoljenje za načrtovanje, projektiranje in nadzor nad gradnjo objektov.
Poglej Groteska in Arhitekt
Charles Baudelaire
Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.
Poglej Groteska in Charles Baudelaire
Dogma (razločitev)
Dogma je lahko.
Poglej Groteska in Dogma (razločitev)
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Groteska in Estetika
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Groteska in Etika
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Groteska in Etimologija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Groteska in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Groteska in Francija
Humor
Humor je vrsta zabave in oblika človekovega sporazumevanja, katere namen je spraviti ljudi v smeh in jih razvedriti.
Poglej Groteska in Humor
Idealizem
Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.
Poglej Groteska in Idealizem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Groteska in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Groteska in Italijanščina
Jean Paul
Jean Paul, s polnim imenom Johann Paul Friedrich Richter, nemški pisatelj, * 21. marec 1763, Wunsiedel, Bavarska, Nemčija, † 14. november 1825, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.
Poglej Groteska in Jean Paul
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Poglej Groteska in Klasika
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Groteska in Književnost
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Groteska in Kultura
Mihail Mihajlovič Bahtin
Mihail Mihajlovič Bahtin (Михаи́л Миха́йлович Бахти́н), ruski filozof in literarni kritik, ki je delal na področju literarne teorije, etike in teorije jezika, * 17. november 1895, Orjol, Rusko cesarstvo, † 7. marec 1975, Moskva, SZ.
Poglej Groteska in Mihail Mihajlovič Bahtin
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Groteska in Nemčija
Oder
Oder je prostor ali del prostora, ki je navadno postavljen višje od svoje okolice in je zgrajen iz desk.
Poglej Groteska in Oder
Ornament
Ornament v frizu Nikolaikirche, Leipzig stolnici v Speyererju, slikar Joseph Schwarzmann, 1850, uničen 1960 Renesančni ornamenti po "Priročniku o ormanetih" Franza Salesa Meyerja iz 1898 Ornament (latinsko ornare - okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov.
Poglej Groteska in Ornament
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Groteska in Parodija
Praznik
Praznik je običajno dela prost dan.
Poglej Groteska in Praznik
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Poglej Groteska in Razsežnost (vektorski prostor)
Realnost
Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.
Poglej Groteska in Realnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Groteska in Renesansa
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Groteska in Rimskokatoliška cerkev
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Groteska in Romantika
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Groteska in Satira
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Poglej Groteska in Slikarstvo
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Groteska in Sodni dan
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Groteska in Sopomenka
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Groteska in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Groteska in Starorimska civilizacija
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Poglej Groteska in Statika
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Groteska in Svetnik
Umetnik
Plesni umetniki Umetnik je (praviloma uveljavljen) samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih.
Poglej Groteska in Umetnik
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Groteska in Umetnost
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Groteska in Vatikan
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Poglej Groteska in Victor Hugo
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Groteska in Vitruvij
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Groteska in 15. stoletje
1523
1523 (MDXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Groteska in 1523
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Groteska in 18. stoletje