Kazalo
21 odnosi: Aleksander Sergejevič Puškin, Arhangelska oblast, Belo morje, Fizik, Flogistonska teorija, Julijanski koledar, Kalcinacija, Kemija, Moskva, Polihistor, Profesor, Robert Boyle, Rusi, Rusija, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Umetnik, 15. april, 1711, 1765, 19. november.
- Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu
- Razsvetljenski filozofi
- Rojeni leta 1711
- Umrli leta 1765
Aleksander Sergejevič Puškin
Aleksander Sergejevič Puškin, (rusko Алекса́ндр Серге́евич Пу́шкин), ruski pesnik, pisatelj in dramatik, * 6. junij (26. maj, ruski koledar) 1799, Moskva, Rusija, † 10. februar (29. januar) 1837, Sankt Peterburg.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Aleksander Sergejevič Puškin
Arhangelska oblast
Arhangelska oblast je oblast na severu evropskega dela Rusije v Severozahodnem federalnem okrožju.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Arhangelska oblast
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Belo morje
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Fizik
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Flogistonska teorija
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Julijanski koledar
Kalcinacija
Kalcinacija je termična obdelava, pri kateri homogenizirano prašno mešanico toplotno obdelamo v peči.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Kalcinacija
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Kemija
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Moskva
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Polihistor
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Profesor
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Robert Boyle
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Sankt Peterburg
Umetnik
Plesni umetniki Umetnik je (praviloma uveljavljen) samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Umetnik
15. april
15.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 15. april
1711
1711 (MDCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 1711
1765
1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 1765
19. november
19.
Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 19. november
Glej tudi
Predavatelji na Državni univerzi v Sankt Peterburgu
Razsvetljenski filozofi
Rojeni leta 1711
Umrli leta 1765
Prav tako znan kot Mihail Lomonosov.