Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mihail Vasiljevič Lomonosov

Index Mihail Vasiljevič Lomonosov

Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Cerkev svetega Izaka, Cerkvenoslovanščina, Državna univerza v Moskvi, Državni zgodovinski muzej, Moskva, Fizikalna kemija, Janez Vesel, Katarina Velika, Kisik, Mednarodno letališče Domodedovo, Ruščina, Rusi, Ruska književnost, Ruski pravopis, Seznam ruskih astronomov, Seznam ruskih fizikov, Seznam ruskih jezikoslovcev, Seznam ruskih kemikov, Seznam ruskih pesnikov, Seznam ruskih pisateljev, Seznam ruskih raziskovalcev, Slovani, Tisočletje Rusije, Varjagi, Zgodovina geografije, 15. april, 19. november.

Aleksandra Nikolajevna Jakobi

Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Aleksandra Nikolajevna Jakobi

Cerkev svetega Izaka

Cerkev svetega Izaka ali Isaakievski Sobor (rusko: Исаа́киевский Собо́р) je cerkev, ki trenutno deluje kot muzej v Sankt Peterburgu v Rusiji.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Cerkev svetega Izaka

Cerkvenoslovanščina

Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Cerkvenoslovanščina

Državna univerza v Moskvi

Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Državna univerza v Moskvi

Državni zgodovinski muzej, Moskva

Državni zgodovinski muzej (rusko: Государственный исторический музей, Gosudarstvenny istoricheskiy muzyey) Rusije je muzej ruske zgodovine, vpet med Rdečim in Trgom Manežnaja v Moskvi.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Državni zgodovinski muzej, Moskva

Fizikalna kemija

Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Fizikalna kemija

Janez Vesel

Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Janez Vesel

Katarina Velika

Katarina II.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Katarina Velika

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Kisik

Mednarodno letališče Domodedovo

Mednarodno letališče Mihaila V. Lomonosova Domodedovo (p) (IATA: DME, ICAO: UUDD) je mednarodno letališče, ki služi Moskvi, glavnemu mestu Rusije.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Mednarodno letališče Domodedovo

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Ruščina

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Rusi

Ruska književnost

Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Ruska književnost

Ruski pravopis

Rúski pravopís (rusko правописание, орфография) obsega izgovarjavo in rabo ločil (interpunkcijo, пунктуация).

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Ruski pravopis

Seznam ruskih astronomov

Seznam ruskih astronomov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih astronomov

Seznam ruskih fizikov

Seznam ruskih fizikov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih fizikov

Seznam ruskih jezikoslovcev

Seznam ruskih jezikoslovcev in filologov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih jezikoslovcev

Seznam ruskih kemikov

Seznam ruskih kemikov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih kemikov

Seznam ruskih pesnikov

Seznam ruskih pesnikov.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih pesnikov

Seznam ruskih pisateljev

Seznam ruskih pisateljev.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih pisateljev

Seznam ruskih raziskovalcev

Seznam ruskih raziskovalcev. (geografskih, naravoslovnih...).

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Seznam ruskih raziskovalcev

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Slovani

Tisočletje Rusije

Tisočletje Rusije Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju Tisočletje Rusije (Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Tisočletje Rusije

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Varjagi

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in Zgodovina geografije

15. april

15.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 15. april

19. november

19.

Poglej Mihail Vasiljevič Lomonosov in 19. november

Prav tako znan kot Mihail Lomonosov.