Kazalo
42 odnosi: Absurdna drama, Anekdota, Antična Grčija, Avtor, Črtica (književnost), Barok, Besedilo, Besedni jezik, Dekameron, Demokrit, Don Kihot, Enciklopedija, Ep, Filozofija, Giovanni Boccaccio, Heraklit, Hipokrat, Književnost, Komedija, Komuniciranje, Kratka zgodba, Ksenofont, Latinščina, Leposlovje, Mark Tulij Cicero, Miguel de Cervantes, Novela (književnost), Novinarstvo, Pesništvo, Platon, Povest, Pravljica, Pravo, Renesansa, Retorika, Revija, Ritem, Roman, Skladnja, Stavek, Televizija, Tragedija.
Absurdna drama
Absurdna drama tudi drama absurda, predstavlja nasprotje klasični drami.
Poglej Proza in Absurdna drama
Anekdota
Anekdóta ali sméšnica je kratka pripoved, ki poroča o dogodku, značilnem za kakšno osebo, prostor in čas, in kot zvrst književnosti širše spada v pripovedništvo (epiko).
Poglej Proza in Anekdota
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Proza in Antična Grčija
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej Proza in Avtor
Črtica (književnost)
Razvoj oblik kratke proze na Slovenskem Črtica je v književnosti modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju.
Poglej Proza in Črtica (književnost)
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Proza in Barok
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Proza in Besedilo
Besedni jezik
Besédni jêzik je za človeka temeljno sredstvo sporazumevanja, ki kot temeljno enoto uporablja besedo.
Poglej Proza in Besedni jezik
Dekameron
Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze.
Poglej Proza in Dekameron
Demokrit
Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.
Poglej Proza in Demokrit
Don Kihot
Doréjeva ilustracija št. 1 za roman Don Kihot (1863) Ilustracija Don Kihota (Knjiga 1, Poglavje 52), 1848 Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa.
Poglej Proza in Don Kihot
Enciklopedija
''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.
Poglej Proza in Enciklopedija
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Proza in Ep
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Proza in Filozofija
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Proza in Giovanni Boccaccio
Heraklit
Heraklit je lahko.
Poglej Proza in Heraklit
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Poglej Proza in Hipokrat
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Proza in Književnost
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Proza in Komedija
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Proza in Komuniciranje
Kratka zgodba
Kratka zgodba je kratka pripovedna vrsta, osredotočena na majhen, na zunaj nepomemben pripetljaj (izsek iz vsakdanjega življenja literarne osebe), vendar s simboličnim življenjskim pomenom, sklep lahko ostane odprt.
Poglej Proza in Kratka zgodba
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Proza in Ksenofont
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Proza in Latinščina
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Proza in Leposlovje
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Proza in Mark Tulij Cicero
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcalá de Henares, Španija, † 23. april 1616, Madrid.
Poglej Proza in Miguel de Cervantes
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Poglej Proza in Novela (književnost)
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Proza in Novinarstvo
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Proza in Pesništvo
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Proza in Platon
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Poglej Proza in Povest
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Proza in Pravljica
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Proza in Pravo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Proza in Renesansa
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Proza in Retorika
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Poglej Proza in Revija
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Proza in Ritem
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Proza in Roman
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Proza in Skladnja
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Poglej Proza in Stavek
Televizija
Televizija iz leta 1950 Braun HF1 iz leta 1958 Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo.
Poglej Proza in Televizija
Tragedija
Tragédija ali žaloígra (grško tragōdía.
Poglej Proza in Tragedija