Kazalo
60 odnosi: Alenka Goljevšček Kermauner, Šavrinke, Basen, Benetke, Danica, Dom in svet, Emil Korytko, Evropa, Folkloristika, Franc Černigoj, Hiška, Ivan Grafenauer, Janez Svetokriški, Janez Vajkard Valvasor, Janko in Metka, Kres (1930–1941), Kristina Brenk, Leposlovje, Lewis Carroll, Ljubljanski zvon, Ljudsko pesništvo, Ljudsko slovstvo, Marija Stanonik, Marjan Tomšič, Matevž Ravnikar, Milena Mileva Blažić, Mitologija, Mladika (razločitev), Monika Kropej Telban, Morfologija (biologija), Pepelka, Pridiga, Primož Trubar, Pripovedka, Ravnikar, Romantika, Saga (pripoved), Slava vojvodine Kranjske, Slovenija, Slovenski glasnik, Strukturalizem, Tisoč in ena noč, Trdina, Trnuljčica, Valjavec, Vladimir Propp, Vraz, Wilhelm Wundt, Zlata ptica, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ... Razširi indeks (10 več) »
- Folklora
- Pravljice
- Pripovedne tehnike
Alenka Goljevšček Kermauner
Alenka Goljevšček-Kermauner, slovenska pisateljica, raziskovalka slovenskega ljudskega slovstva, esejistka, dramatičarka, * 7. september 1933, Ljubljana, † 17. januar 2017.
Poglej Pravljica in Alenka Goljevšček Kermauner
Šavrinke
istrski narodni noši Šavrinke je poimenovanje za dekleta in žene iz najbolj revnih krajev notranjosti slovenske in še bolj hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga, tudi po naročilu.
Poglej Pravljica in Šavrinke
Basen
Basen je duhovita kratka zgodba, ki z ironijo in izraženim naukom opozarja na napake ljudi.
Poglej Pravljica in Basen
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Pravljica in Benetke
Danica
Danica je žensko osebno ime.
Poglej Pravljica in Danica
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Poglej Pravljica in Dom in svet
Emil Korytko
Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.
Poglej Pravljica in Emil Korytko
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pravljica in Evropa
Folkloristika
Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.
Poglej Pravljica in Folkloristika
Franc Černigoj
Franc Černigoj, slovenski pesnik in zbiratelj ljudskega izročila, * 2. november 1948, Predmeja.
Poglej Pravljica in Franc Černigoj
Hiška
Sežane Hiška (v Istri tudi kažun) je majhno pastirsko zatočišče iz kamna, eden od načinov suhe gradnje, ki se je v Sloveniji ohranil predvsem na Krasu in v Istri.
Poglej Pravljica in Hiška
Ivan Grafenauer
Cerkev sv. Mihaela, Brdo, kjer je bil Ivan Grafenauer krščen Ivan Grafenauer, slovenski literarni zgodovinar, etnolog, * 7. marec 1880, Velika vas (Micheldorf) pri Šmohorju, † 29. december 1964, Ljubljana.
Poglej Pravljica in Ivan Grafenauer
Janez Svetokriški
Janez Svetokriški (pravo ime Tobija Lionelli), slovenski baročni pridigar in pisec, * 22.
Poglej Pravljica in Janez Svetokriški
Janez Vajkard Valvasor
Janez Vajkard Valvasor, kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
Poglej Pravljica in Janez Vajkard Valvasor
Janko in Metka
Janko in Metka je naslov več del.
Poglej Pravljica in Janko in Metka
Kres (1930–1941)
Revija Kres Kres, s podnaslovom Fantovski list, je bilo glasilo fantovskih odsekov katoliških mladinskih telesnokulturnih organizacij.
Poglej Pravljica in Kres (1930–1941)
Kristina Brenk
Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, slovenska pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica, * 22. oktober 1911, Horjul, † 20. november 2009, Ljubljana.
Poglej Pravljica in Kristina Brenk
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Pravljica in Leposlovje
Lewis Carroll
Lewis Carroll, s pravim imenom Charles Lutwidge Dodgson (/ˈtʃɑːrlz ˈlʌtwɪdʒ ˈdɒdsən/), angleški književnik, matematik, filozof, logik, fotograf in diakon, *27. januar 1832, Daresbury, Združeno kraljestvo, †14. januar 1898, Guildford, Združeno kraljestvo.
Poglej Pravljica in Lewis Carroll
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Pravljica in Ljubljanski zvon
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Pravljica in Ljudsko pesništvo
Ljudsko slovstvo
''Ljudske pesmi'', zapisal Andrej Smole v 1830-ih Ljudsko slovstvo (tudi Ustno slovstvo) je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine 18. stoletja (in zopet med 2. svetovno vojno).
Poglej Pravljica in Ljudsko slovstvo
Marija Stanonik
Marija Stanonik, slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko književnost, * 23. maj 1947, Dobračeva pri Žireh.
Poglej Pravljica in Marija Stanonik
Marjan Tomšič
Marjan Tomšič, slovenski pisatelj, kulturni delavec, * 7. avgust 1939, Rače pri Mariboru, Slovenija, † 12. julij 2023.
Poglej Pravljica in Marjan Tomšič
Matevž Ravnikar
Matevž Ravnikar (tudi Raunicher Matteo, Matevsh Ravnikar, Matej Ravnikar, Matthseus Raunicher), slovenski rimskokatoliški duhovnik in škof, pesnik,zgodovinar* 20. september 1776, Vače, Slovenija, † 20. november 1845, Trst, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Pravljica in Matevž Ravnikar
Milena Mileva Blažić
Milena Mileva Blažić, slovenska literarna zgodovinarka, univerzitetna učiteljica in političarka, * 12. september 1956, Popuže, Bosna in Hercegovina.
Poglej Pravljica in Milena Mileva Blažić
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Pravljica in Mitologija
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Poglej Pravljica in Mladika (razločitev)
Monika Kropej Telban
Monika Kropej Telban (rojena Šašel), slovenska etnologinja in umetnostna zgodovinarka, * 14. februar 1956, Ljubljana.
Poglej Pravljica in Monika Kropej Telban
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Pravljica in Morfologija (biologija)
Pepelka
Ta članek vsebuje primerjavo Pepelke (Jakoba in Wilhelma Grimma) s slovensko ljudsko pravljico Mačeha in pastorka.
Poglej Pravljica in Pepelka
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Pravljica in Pridiga
Primož Trubar
Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).
Poglej Pravljica in Primož Trubar
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Poglej Pravljica in Pripovedka
Ravnikar
Ravnikar je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Pravljica in Ravnikar
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Pravljica in Romantika
Saga (pripoved)
Prva stan Hrafnkelsove sage iz. 17. stoletja Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale na Islandiji in v manjši meri drugod v Skandinaviji.
Poglej Pravljica in Saga (pripoved)
Slava vojvodine Kranjske
Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.
Poglej Pravljica in Slava vojvodine Kranjske
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Pravljica in Slovenija
Slovenski glasnik
Slovenski glasnik je bila literarna revija, ki je izhajala med letoma 1858 in 1868.
Poglej Pravljica in Slovenski glasnik
Strukturalizem
Strukturalizem je ena od najpomembnejših filozofskih smeri 20.
Poglej Pravljica in Strukturalizem
Tisoč in ena noč
Tisoč in ena noč (arabsko كتاب ألف ليلة وليلة; perzijsko هزار و یک شب) je zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk.
Poglej Pravljica in Tisoč in ena noč
Trdina
Trdina je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Pravljica in Trdina
Trnuljčica
Edmunda Dulaca (1910) Trnuljčica (tudi Trnjulčica) (originalno francosko La Belle au Bois dormant) je klasična pravljica, ki jo je leta 1697 napisal pravljičar Charles Perrault.
Poglej Pravljica in Trnuljčica
Valjavec
Valjavec je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Pravljica in Valjavec
Vladimir Propp
Vladimir Jakovlevič Propp (rusko: Владимир Яковлевич Пропп) * 17. april 1895, Sankt Peterburg, Carska Rusija, † 22. avgust 1970, Leningrad, Sovjetska zveza.
Poglej Pravljica in Vladimir Propp
Vraz
Vraz je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Pravljica in Vraz
Wilhelm Wundt
Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.
Poglej Pravljica in Wilhelm Wundt
Zlata ptica
Zlata ptica je naslovni lik istopomenske ljudske pravljice.
Poglej Pravljica in Zlata ptica
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
90px Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (kratica ZRC SAZU) je slovenski javni raziskovalni zavod in je bil ustanovljen leta 1981.
Poglej Pravljica in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Pravljica in 10. stoletje
1550
1550 (MDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pravljica in 1550
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Pravljica in 1634
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Pravljica in 18. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Pravljica in 19. stoletje
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Pravljica in 1910
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Pravljica in 1928
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Pravljica in 1958
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Pravljica in 1961
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Pravljica in 20. stoletje
Glej tudi
Folklora
Pravljice
Pripovedne tehnike
Prav tako znan kot Pravljičarka.