Kazalo
30 odnosi: Abraham de Moivre, Arthur Cayley, Astronom, École polytechnique, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Collège de France, Elipsa, Fibonaccijevo število, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Jean-Baptiste Joseph Delambre, Karel X. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Matematika, MathWorld, Matrika, Načelo, Pariz, Red legije časti, Rekurzija, Rennes, Telo (fizika), Teorija števil, Vztrajnostni moment, 12. maj, 1786, 1856, 2. februar.
- Diplomiranci École Polytechnique
- Rojeni leta 1786
- Umrli leta 1856
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Abraham de Moivre
Arthur Cayley
Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Arthur Cayley
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Astronom
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in École polytechnique
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Collège de France
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Elipsa
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Fibonaccijevo število
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Francozi
Jean-Baptiste Joseph Delambre
Jean-Baptiste Joseph Delambre, francoski matematik, astronom, geometer in zgodovinar astronomije, * 19. september 1749, Amiens, Francija, † 19. avgust 1822, Pariz, Francija.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Jean-Baptiste Joseph Delambre
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Karel X. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Ludvik-Filip I. Francoski
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Matematika
MathWorld
MathWorld je spletno matematično referenčno mesto, ki ga je ustvaril in k njemu veliko prispeval ameriški matematik, enciklopedist in računalniški zanesenjak Eric Wolfgang Weisstein.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in MathWorld
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Matrika
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Načelo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Pariz
Red legije časti
Legija časti (francosko Légion d'honneur) je viteški red in hkrati najvišje francosko civilno odlikovanje, ki ga podeljuje predsednik Francije.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Red legije časti
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Rekurzija
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Rennes
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Telo (fizika)
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Teorija števil
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in Vztrajnostni moment
12. maj
12.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in 12. maj
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in 1786
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in 1856
2. februar
2.
Poglej Jacques Philippe Marie Binet in 2. februar