Kazalo
43 odnosi: Avgust III. Poljski, Bourboni, Charles de Bourbon, Edinburg, Eugène Delacroix, Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici, Francija, Francoska revolucija, Gorica, Hostija, Jožef I. Habsburški, Julijska revolucija, Jurij III. Britanski, Kapetingi, Katarina Velika, Katoliška liga, Ludvik XV. Francoski, Ludvik XVI. Francoski, Ludvik-Filip I. Francoski, Marija Antoaneta, Orléans, Rambouillet, Reims, Seznam francoskih kraljev, Slovenija, Sveto rimsko cesarstvo, Versailles, Versajska palača, 16. september, 1729, 1731, 1757, 1765, 1767, 1814, 1824, 1825, 1830, 1836, 2. avgust, 28. maj, 6. november, 9. oktober.
- Francoski generali
- Francoski kralji
- Francoski rimokatoličani
- Legitimistični pretendenti francoskega prestola
- Odpovedali se prestolu
- Osebnosti francoske revolucije
- Rojeni leta 1757
- Umrli leta 1836
- Umrli za kolero
Avgust III. Poljski
Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.
Poglej Karel X. Francoski in Avgust III. Poljski
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Karel X. Francoski in Bourboni
Charles de Bourbon
Charles de Bourbon je lahko.
Poglej Karel X. Francoski in Charles de Bourbon
Edinburg
Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.
Poglej Karel X. Francoski in Edinburg
Eugène Delacroix
Ferdinand Victor Eugène Delacroix, francoski slikar ter pripadnik romantike, * 26 april 1798, Charenton-Saint-Maurice, Francija, † 1863, Pariz, Francija.
Poglej Karel X. Francoski in Eugène Delacroix
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger Kralj Karel X. Francoski ima zadnje počivališče v kripti cerkve Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici je eden izmed 13 frančiškanskih samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike).
Poglej Karel X. Francoski in Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karel X. Francoski in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Karel X. Francoski in Francoska revolucija
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Karel X. Francoski in Gorica
Hostija
Večja (duhovnikova) in male hostije Hostija (pomeni žrtev oziroma bogovom žrtvovana žival), sveto rešnje telo ali najsvetejši zakrament, krajše najsvetejše, je tanek okrogel kruh iz nekvašenega testa.
Poglej Karel X. Francoski in Hostija
Jožef I. Habsburški
Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.
Poglej Karel X. Francoski in Jožef I. Habsburški
Julijska revolucija
Svoboda vodi ljudstvo (''La Liberté guidant le peuple)'' Francoska revolucija iz leta 1830, bolje poznana kot julijska revolucija, druga francoska revolucija ali pa Trois Glorieuses (trije veličastni), je vodila do padca francoskega burbonskega monarha Karla X. in do vzpona njegovega bratranca, Ludvika-Filipa I., ki ga je podobna usoda doletela 18 let kasneje.
Poglej Karel X. Francoski in Julijska revolucija
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Poglej Karel X. Francoski in Jurij III. Britanski
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Karel X. Francoski in Kapetingi
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Karel X. Francoski in Katarina Velika
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej Karel X. Francoski in Katoliška liga
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Karel X. Francoski in Ludvik XV. Francoski
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Karel X. Francoski in Ludvik XVI. Francoski
Ludvik-Filip I. Francoski
Ludvik Filip I., francoski kralj od leta 1830 do leta 1848, * 6. oktober 1773, Pariz † 26. avgust 1850, Claremont Ludvik Filip se je rodil 6.
Poglej Karel X. Francoski in Ludvik-Filip I. Francoski
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Karel X. Francoski in Marija Antoaneta
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Karel X. Francoski in Orléans
Rambouillet
Rambouillet je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Karel X. Francoski in Rambouillet
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Karel X. Francoski in Reims
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Karel X. Francoski in Seznam francoskih kraljev
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Karel X. Francoski in Slovenija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Karel X. Francoski in Sveto rimsko cesarstvo
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Karel X. Francoski in Versailles
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Karel X. Francoski in Versajska palača
16. september
16.
Poglej Karel X. Francoski in 16. september
1729
1729 (MDCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Karel X. Francoski in 1729
1731
1731 (MDCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Karel X. Francoski in 1731
1757
1757 (MDCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Karel X. Francoski in 1757
1765
1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Karel X. Francoski in 1765
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Karel X. Francoski in 1767
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Karel X. Francoski in 1814
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Karel X. Francoski in 1824
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Karel X. Francoski in 1825
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Karel X. Francoski in 1830
1836
1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Karel X. Francoski in 1836
2. avgust
2.
Poglej Karel X. Francoski in 2. avgust
28. maj
28.
Poglej Karel X. Francoski in 28. maj
6. november
6.
Poglej Karel X. Francoski in 6. november
9. oktober
9.
Poglej Karel X. Francoski in 9. oktober