Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Avgust III. Poljski

Index Avgust III. Poljski

Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.

Kazalo

  1. 56 odnosi: Alzacija, Ana Ruska, Avgust Močni, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlahta, Šlezija, Šlezijske vojne, Španija, Španska nasledstvena vojna, Berlin, Bourboni, Cerkvena pokrajina, Dresden, Elizabeta Ruska, Francija, Friderik II. Veliki, Gdansk, Gniezno, Habsburžani, Italija, Jožef I. Habsburški, Karel III. Španski, Karel VI. Habsburški, Katarina Velika, Katolištvo, Krakov, Kralj, Kurlandija, Lotaringija, Ludvik XV. Francoski, Marija Terezija, Peter III. Ruski, Pjasti, Poljska, Poljska nasledstvena vojna, Pomorjansko, Porenje, Portugalska, Pragmatična sankcija, Protestantizem, Republika obeh narodov, Saška (volilna kneževina), Sankt Peterburg, Sedemletna vojna, Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stanislav Leščinski, Varšava, Vavelska stolnica, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, ... Razširi indeks (6 več) »

  2. Litovski veliki knezi
  3. Nosilci reda belega orla (Poljska)
  4. Poljski rimokatoličani
  5. Rojeni leta 1696
  6. Umrli leta 1763
  7. Wettinci

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Avgust III. Poljski in Alzacija

Ana Ruska

Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.

Poglej Avgust III. Poljski in Ana Ruska

Avgust Močni

Avgust Močni, na Saškem Friderik Avgust I., na Poljskem Avgust II., saški volilni knez, poljski kralj, veliki knez Litve, * 12. maj 1670, Dresden, † 1. februar 1733, Varšava. Avgust je bil na čelu protestantske volilne kneževine Saške od leta 1694. Leta 1697 je postal tudi vladar Poljske-Litve in je za pridobitev tega prestola celo prestopil v katoliško vero.

Poglej Avgust III. Poljski in Avgust Močni

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Avgust III. Poljski in Avstrijska nasledstvena vojna

Šlahta

Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.

Poglej Avgust III. Poljski in Šlahta

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Avgust III. Poljski in Šlezija

Šlezijske vojne

Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.

Poglej Avgust III. Poljski in Šlezijske vojne

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Avgust III. Poljski in Španija

Španska nasledstvena vojna

Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji. Španska nasledstvena vojna (1701 – 1712) je bila vrsta oboroženih spopadov, ki bi se po pravici lahko imenovala svetovna vojna, saj je mobilizirala velik del Evrope in severne Amerike, torej večino poznanega sveta, kar se do takrat še ni nikoli zgodilo.

Poglej Avgust III. Poljski in Španska nasledstvena vojna

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Avgust III. Poljski in Berlin

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Poglej Avgust III. Poljski in Bourboni

Cerkvena pokrajina

Cerkvena pokrajina (latinsko provincia ecclesiastica) je upravna enota v določenih krščanskih Cerkvah.

Poglej Avgust III. Poljski in Cerkvena pokrajina

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Avgust III. Poljski in Dresden

Elizabeta Ruska

Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.

Poglej Avgust III. Poljski in Elizabeta Ruska

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Avgust III. Poljski in Francija

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Poglej Avgust III. Poljski in Friderik II. Veliki

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Avgust III. Poljski in Gdansk

Gniezno

Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.

Poglej Avgust III. Poljski in Gniezno

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Avgust III. Poljski in Habsburžani

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Avgust III. Poljski in Italija

Jožef I. Habsburški

Jožef I., kralj Ogrske (od 1687), rimski kralj (1690), kralj Češke (1705) in rimskonemški cesar * 26. julij 1678, Dunaj, † 17. april 1711 Dunaj Jožef I. je bil starejši sin Leopolda I. in Eleonore-Magdalene Pfalško-Neuburške.

Poglej Avgust III. Poljski in Jožef I. Habsburški

Karel III. Španski

Karel III.

Poglej Avgust III. Poljski in Karel III. Španski

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Poglej Avgust III. Poljski in Karel VI. Habsburški

Katarina Velika

Katarina II.

Poglej Avgust III. Poljski in Katarina Velika

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Avgust III. Poljski in Katolištvo

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Avgust III. Poljski in Krakov

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Avgust III. Poljski in Kralj

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Poglej Avgust III. Poljski in Kurlandija

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Poglej Avgust III. Poljski in Lotaringija

Ludvik XV. Francoski

Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.

Poglej Avgust III. Poljski in Ludvik XV. Francoski

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Avgust III. Poljski in Marija Terezija

Peter III. Ruski

Peter III.

Poglej Avgust III. Poljski in Peter III. Ruski

Pjasti

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.

Poglej Avgust III. Poljski in Pjasti

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Avgust III. Poljski in Poljska

Poljska nasledstvena vojna

Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.

Poglej Avgust III. Poljski in Poljska nasledstvena vojna

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Avgust III. Poljski in Pomorjansko

Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

Poglej Avgust III. Poljski in Porenje

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Avgust III. Poljski in Portugalska

Pragmatična sankcija

Pragmatična sankcija je pravni akt o dedovanju habsburških dežel.

Poglej Avgust III. Poljski in Pragmatična sankcija

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Avgust III. Poljski in Protestantizem

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Avgust III. Poljski in Republika obeh narodov

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Poglej Avgust III. Poljski in Saška (volilna kneževina)

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Poglej Avgust III. Poljski in Sankt Peterburg

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Poglej Avgust III. Poljski in Sedemletna vojna

Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav II.

Poglej Avgust III. Poljski in Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav Leščinski

Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.

Poglej Avgust III. Poljski in Stanislav Leščinski

Varšava

Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.

Poglej Avgust III. Poljski in Varšava

Vavelska stolnica

Kraljeva nadškofovska bazilika svetih Stanislava in Vaclava na griču Vavel (polj. Królewska Bazylika Archikatedralna śś. Stanisława i Wacława na Wawelu), znana tudi kot Vavelska stolnica (polj. Katedra Wawelska), je rimskokatoliška cerkev in stolnica Krakovske nadškofije na hribu Vavel v Krakovu na Poljskem.

Poglej Avgust III. Poljski in Vavelska stolnica

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Poglej Avgust III. Poljski in Velika litovska kneževina

Velika severna vojna

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.

Poglej Avgust III. Poljski in Velika severna vojna

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Poglej Avgust III. Poljski in Volilni knez

Wettinci

Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.

Poglej Avgust III. Poljski in Wettinci

1696

1696 (MDCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Avgust III. Poljski in 1696

17. oktober

17.

Poglej Avgust III. Poljski in 17. oktober

1763

1763 (MDCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Avgust III. Poljski in 1763

5. oktober

5.

Poglej Avgust III. Poljski in 5. oktober

Glej tudi

Litovski veliki knezi

Nosilci reda belega orla (Poljska)

Poljski rimokatoličani

Rojeni leta 1696

Umrli leta 1763

Wettinci

Prav tako znan kot Friderik Avgust II..

, Volilni knez, Wettinci, 1696, 17. oktober, 1763, 5. oktober.