Kazalo
54 odnosi: Ana Ruska, Balti, Baltsko morje, Brestlitovski mir, Delitve Poljske, Friderik II. Hohenstaufen, Gambija, Gotland, Gotthard Kettler, Imperij, Indoevropski jeziki, Ivan IV. Vasiljevič Grozni, Ivan VI. Ruski, Katarina Velika, Klajpeda, Kraljeva Prusija, Kuri, Kurlandija, Kurska kosa, Latvija, Latvijščina, Latvijci, Litva, Livonci, Livonija, Livonska vojna, Livonski bratje meča, Maurice Saški, Moskovska velika kneževina, Nemščina, Oskars Dankers, Pakt Ribbentrop-Molotov, Peter III. Ruski, Peter Veliki, Poljska, Prusi, Prusija, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Republika obeh narodov, Riški zaliv, Riga, Rt Kolka, Sabile, Sovjetska zveza, Suzerenstvo, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Venta, Vikingi, ... Razširi indeks (4 več) »
Ana Ruska
Ana Ivanovna (rusko: Анна Ивановна), ruska carica, * 7. februar (28. februar, ruski koledar) 1693, Moskva, † 28. oktober (17. oktober) 1740, Sankt Peterburg.
Poglej Kurlandija in Ana Ruska
Balti
Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.
Poglej Kurlandija in Balti
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Kurlandija in Baltsko morje
Brestlitovski mir
Brestlitovski mir je bila separatna mirovna pogodba, ki so jo 3. marca 1918 podpisali predstavniki centralnih sil in delno priznane sovjetske Rusije v Brest-Litovsku (sedaj Brest, Belorusija).
Poglej Kurlandija in Brestlitovski mir
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Kurlandija in Delitve Poljske
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Kurlandija in Friderik II. Hohenstaufen
Gambija
Gambija, uradno Republika Gambija, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Poglej Kurlandija in Gambija
Gotland
Gotland je province in občina na Švedskem in je tudi največji otok Baltskega morja.
Poglej Kurlandija in Gotland
Gotthard Kettler
Gotthard Kettler je bil vojvoda Kurlandije, zadnji mojster Livonskega reda in zadnji vojvoda Kurlandije in Semigalije, * 2. februar 1517, Anröchte, Sveto rimsko cesarstvo † 17. maj 1587, Jelgava, Vojvodina Kurlandija in Semigalija.
Poglej Kurlandija in Gotthard Kettler
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Kurlandija in Imperij
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Kurlandija in Indoevropski jeziki
Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan IV.
Poglej Kurlandija in Ivan IV. Vasiljevič Grozni
Ivan VI. Ruski
Ivan VI.
Poglej Kurlandija in Ivan VI. Ruski
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Kurlandija in Katarina Velika
Klajpeda
Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.
Poglej Kurlandija in Klajpeda
Kraljeva Prusija
Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.
Poglej Kurlandija in Kraljeva Prusija
Kuri
Kurske dežele na zaščetki 13. stoletja Kuri ali Kurši (latvijsko Kurši, litovsko Kuršiai, nemško Kuren, staronordijsko Kúrir, starovzhodnoslovansko кърсь) so bili baltsko pleme, od 5.
Poglej Kurlandija in Kuri
Kurlandija
Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.
Poglej Kurlandija in Kurlandija
Kurska kosa
Kurska kosa (litovsko Kuršių nerija, rusko Ку́ршская коса́ (Kuršskaja kosa), nemško Kurische Nehrung, latvijsko Kuršu kāpas) je 98 km dolga, 0,4–4 km široka, ukrivljena peščena sipina - kosa, ki ločuje Kursko laguno od obale Baltskega morja.
Poglej Kurlandija in Kurska kosa
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Kurlandija in Latvija
Latvijščina
Latvijščina je materni jezik okoli 1,5 milijona ljudi v Latviji, kjer je tudi edini uradni jezik.
Poglej Kurlandija in Latvijščina
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Kurlandija in Latvijci
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Kurlandija in Litva
Livonci
Livonci ali Livci (livonsko līvlizt) so baltsko-finski prebivalci domorodcev severne Latvije in jugozahodne Estonije. Livonci so zgodovinsko govorili livonski, uralski jezik, tesno povezan z estonskim in finskim. Zadnja oseba, ki se je naučila in govorila livonsko kot materni jezik, Grizelda Kristiņa, je umrla leta 2013, z njo je livonščina izumrla.
Poglej Kurlandija in Livonci
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Kurlandija in Livonija
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Poglej Kurlandija in Livonska vojna
Livonski bratje meča
Livonski bratje meča (latinsko Fratres militiæ Christi Livoniae, nemško Schwertbrüderorden) so bili katoliški viteški red, ki ga je ustanovil tretji nadškof Rige ali morda Teoderih von Treyden leta 1202.
Poglej Kurlandija in Livonski bratje meča
Maurice Saški
Maurice Saški (Moritz von Sachsen), nemški vojskovodja in vojaški teoretik v francoski službi, * 28. oktober 1696, Goslar, † 30. november 1750 Château de Chambord.
Poglej Kurlandija in Maurice Saški
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Kurlandija in Moskovska velika kneževina
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Kurlandija in Nemščina
Oskars Dankers
Oskars Dankers, latvijski general, * 1883, † 1965.
Poglej Kurlandija in Oskars Dankers
Pakt Ribbentrop-Molotov
Pakt Ribbentrop-Molotov (tudi pakt Hitler-Stalin), poimenovan po zunanjih ministrih držav podpisnic, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23.
Poglej Kurlandija in Pakt Ribbentrop-Molotov
Peter III. Ruski
Peter III.
Poglej Kurlandija in Peter III. Ruski
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Kurlandija in Peter Veliki
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Kurlandija in Poljska
Prusi
Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.
Poglej Kurlandija in Prusi
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Kurlandija in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Kurlandija in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Kurlandija in Rdeča armada
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Kurlandija in Republika obeh narodov
Riški zaliv
Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.
Poglej Kurlandija in Riški zaliv
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Kurlandija in Riga
Rt Kolka
Rt Kolka; v ospredju ruševine starega svetilnika, v ozadju novi Sipine ob morju Rt Kolka (Kūolka nanā, Kolkasrags, staronemško Domesnes, rusko - Колка ali мыс Домеснес) je najsevernejša točka Livonske obale (zgodovinsko pokrajina Kurlandija, današnja Kurzeme), na stičišču Baltika in Riškega zaliva.
Poglej Kurlandija in Rt Kolka
Sabile
Sabile (latvijsko Sabile, rusko Сабиле) je mesto v občini Talsi, v Latviji.
Poglej Kurlandija in Sabile
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Kurlandija in Sovjetska zveza
Suzerenstvo
Suzerenstvo ali sizerenstvo ('nadvladarstvo') je naziv za razmerje v katerem ima nek vladar ali država pravico od drugega vladarja, naroda ali države zahtevati davek, oziroma v večji ali manjši meri upravljati z njihovimi zunanjimi zadevami.
Poglej Kurlandija in Suzerenstvo
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Kurlandija in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Kurlandija in Tevtonski viteški red
Venta
Venta (livonsko Vǟnta joug) je reka, ki izvira na severozahodu Litve in teče proti severu, preko pokrajine Kurlandije na zahodu Latvije do izliva v Baltsko morje pri kraju Ventspils.
Poglej Kurlandija in Venta
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Kurlandija in Vikingi
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Poglej Kurlandija in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Kurlandija in Wehrmacht
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Kurlandija in Zahodna Dvina
Zahodna Dvina (razločitev)
Zahodna Dvina je lahko.
Poglej Kurlandija in Zahodna Dvina (razločitev)