Kazalo
37 odnosi: Abeceda, Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, Beseda, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Diakritično znamenje, Druga svetovna vojna, Francoščina, Gledališče, Grščina, Ižica (črka), Ime, Izgovarjava, Jer, Knjižni jezik, Ločilo, Mihail Vasiljevič Lomonosov, Mira, Načelo, Nemščina, Nikita Hruščov, Pafnuti Lvovič Čebišov, Peter Veliki, Pravopis, Ribinsk, Ruščina, Slovani, Starovzhodnoslovanščina, Vzhodna pravoslavna cerkev, 10. stoletje, 17. stoletje, 1708, 18. stoletje, 1885, 19. stoletje, 1917, 1956.
- Ruščina
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Ruski pravopis in Abeceda
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Aleksej Aleksandrovič Šahmatov, ruski filolog, jezikoslovec, slavist in zgodovinar, * 17. junij (5. junij, ruski koledar) 1864, Narva, Ruski imperij (sedaj Estonija), † 16. avgust 1920, Petrograd, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Ruski pravopis in Aleksej Aleksandrovič Šahmatov
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Ruski pravopis in Beseda
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Ruski pravopis in Cerkvenoslovanščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Ruski pravopis in Cirilica
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Ruski pravopis in Diakritično znamenje
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Ruski pravopis in Druga svetovna vojna
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Ruski pravopis in Francoščina
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Ruski pravopis in Gledališče
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ruski pravopis in Grščina
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Ruski pravopis in Ižica (črka)
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Ruski pravopis in Ime
Izgovarjava
Izgovarjava (obliko izgovorjava Slovenski pravopis odsvetuje) v jeziku pomeni način, na katerega posameznik zlaga osnovne enote, glasove.
Poglej Ruski pravopis in Izgovarjava
Jer
Jer je ime dveh črk cirilice.
Poglej Ruski pravopis in Jer
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Ruski pravopis in Knjižni jezik
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Ruski pravopis in Ločilo
Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mihail Vasiljevič Lomonosov, ruski polihistor, profesor, fizik, kemik, enciklopedist in umetnik, * 19. november (8. november, ruski koledar) 1711, vas Mišaninska, Arhangelogorodska gubernija, Ruski imperij (sedaj vas Lomonosovo, Arhangelska oblast, Rusija) ob Belem morju, † 15. april (4.
Poglej Ruski pravopis in Mihail Vasiljevič Lomonosov
Mira
Mira je lahko.
Poglej Ruski pravopis in Mira
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Poglej Ruski pravopis in Načelo
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ruski pravopis in Nemščina
Nikita Hruščov
Nikita Sergejevič Hruščov (rusko Ники́та Серге́евич Хрущёв), sovjetski politik, prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze, * 17. april 1894, Kalinovka, Rusko cesarstvo, † 11. september 1971, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Ruski pravopis in Nikita Hruščov
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Ruski pravopis in Pafnuti Lvovič Čebišov
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Ruski pravopis in Peter Veliki
Pravopis
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.
Poglej Ruski pravopis in Pravopis
Ribinsk
Stavba ribinske žitne borze, 19. stoletje Ribinsk leta 2003 Ribinsk (po starem pravopisu Рыбинскъ) je drugo največje mesto Jaroslaveljske oblasti v Rusiji ob sotočju Volge in njenega levega pritoka Šeksne ob južni obali Belega jezera.
Poglej Ruski pravopis in Ribinsk
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ruski pravopis in Ruščina
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Ruski pravopis in Slovani
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Ruski pravopis in Starovzhodnoslovanščina
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Ruski pravopis in Vzhodna pravoslavna cerkev
10. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 7. stoletje | 8. stoletje | 9. stoletje | 10.
Poglej Ruski pravopis in 10. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Ruski pravopis in 17. stoletje
1708
1708 (MDCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ruski pravopis in 1708
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Ruski pravopis in 18. stoletje
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ruski pravopis in 1885
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Ruski pravopis in 19. stoletje
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ruski pravopis in 1917
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ruski pravopis in 1956