Kazalo
37 odnosi: Antonio Salieri, Avstrija, Avstrijci, Železno, Avstrija, Cezar (naslov), Dunaj, Godalni kvartet, Johann Sebastian Bach, Johann Wolfgang von Goethe, Joseph Haydn, Kapela, Komorna glasba, Kvartet, Ljubljana, Ludwig van Beethoven, Molova lestvica, Opera, Pevec, Romantična glasba, Samospev, Simfonija, Simfonija št. 8 (Schubert), Skladatelj, Sonata, Tonaliteta, Urban Jarnik, Viola, Violina, Violončelo, Wolfgang Amadeus Mozart, 1797, 1815, 1816, 1828, 19. november, 19. stoletje, 31. januar.
- Avstrijski operni skladatelji
- Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
- Rojeni leta 1797
- Umrli leta 1828
Antonio Salieri
Antonio Salieri, italijanski skladatelj in dirigent, * 18. avgust 1750, Legnago, † 7. maj 1825, Dunaj.
Poglej Franz Schubert in Antonio Salieri
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Franz Schubert in Avstrija
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Franz Schubert in Avstrijci
Železno, Avstrija
Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.
Poglej Franz Schubert in Železno, Avstrija
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Franz Schubert in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franz Schubert in Dunaj
Godalni kvartet
Godalni kvartet - od leve proti desni: violina 1, violina 2, viola, violončelo Godalni kvartet je glasbena zasedba, ki sestoji iz štirih godal - najpogosteje dve violini, viola in violončelo.
Poglej Franz Schubert in Godalni kvartet
Johann Sebastian Bach
Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist, * 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija.
Poglej Franz Schubert in Johann Sebastian Bach
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Franz Schubert in Johann Wolfgang von Goethe
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Franz Schubert in Joseph Haydn
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Franz Schubert in Kapela
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Poglej Franz Schubert in Komorna glasba
Kvartet
Kvartét ali četvérica v glasbi je zasedba, ki jo sestavljajo štirje glasbeniki.
Poglej Franz Schubert in Kvartet
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Franz Schubert in Ljubljana
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Franz Schubert in Ludwig van Beethoven
Molova lestvica
Molova lestvica je zaporedna skupina sedmih tonov s ponovitvijo prvega (osnovnega).
Poglej Franz Schubert in Molova lestvica
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Franz Schubert in Opera
Pevec
Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.
Poglej Franz Schubert in Pevec
Romantična glasba
Romantična glasba je izraz, s katerim pojmujemo obdobje evropske klasične glasbe med začetkom 19. stoletja do okvirno prvega desetletja 20. stoletja, kot tudi glasbo, ki je komponirana v slogovnih okvirih tega obdobja.
Poglej Franz Schubert in Romantična glasba
Samospev
Samospev je skladba za pevski glas in klavir.
Poglej Franz Schubert in Samospev
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Franz Schubert in Simfonija
Simfonija št. 8 (Schubert)
Franz Schubert: Simfonija št.
Poglej Franz Schubert in Simfonija št. 8 (Schubert)
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Franz Schubert in Skladatelj
Sonata
Sonata (iz italijanskega sonare, zveneti) je ciklična (večstavčna) instrumentalna glasbena oblika, ki jo izvajata eden ali dva solistična instrumenta.
Poglej Franz Schubert in Sonata
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Franz Schubert in Tonaliteta
Urban Jarnik
Urban Jarnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec, * 11. maj 1784, Potok v Ziljski dolini, † 11. junij 1844, Možberk ob Vrbskem jezeru.
Poglej Franz Schubert in Urban Jarnik
Viola
ViolaViola je glasbilo s štirimi strunami iz skupine godal.
Poglej Franz Schubert in Viola
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Franz Schubert in Violina
Violončelo
Violončelo ali čelo je strunsko glasbilo iz družine godal.
Poglej Franz Schubert in Violončelo
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Franz Schubert in Wolfgang Amadeus Mozart
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franz Schubert in 1797
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franz Schubert in 1815
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Franz Schubert in 1816
1828
1828 (MDCCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Franz Schubert in 1828
19. november
19.
Poglej Franz Schubert in 19. november
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Franz Schubert in 19. stoletje
31. januar
31.
Poglej Franz Schubert in 31. januar
Glej tudi
Avstrijski operni skladatelji
Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj
Rojeni leta 1797
Umrli leta 1828
Prav tako znan kot Franz Peter Schubert, Schubert.