Kazalo
45 odnosi: Aluminij, Atom, Baker, Barij, Diamagnetizem, Dušik, Električni tok, Električni upor, Faza snovi, Feromagnetizem, Fizika, Fonon, Heike Kamerlingh Onnes, Helij, Itrij, Johannes Georg Bednorz, John Bardeen, John Robert Schrieffer, Kelvin, Kemijski element, Keramika, Kisik, Kositer, Kovina, Leon Neil Cooper, Magnetno polje, Medicina, Meritev, Možgani, Nobelova nagrada za fiziko, Polprevodnik, Sila, Snov, Srebro, Standardni pogoji, Steklo, Supertekočnost, Svinec, Temperatura, Vodik, Zlato, Zlitina, Zmes, Zrak, 1933.
- 1911 v znanosti
- Eksotična snov
- Faze snovi
- Fazni prehodi
- Fizikalni pojavi
- Nerešeni fizikalni problemi
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Superprevodnost in Aluminij
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Superprevodnost in Atom
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Superprevodnost in Baker
Barij
Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.
Poglej Superprevodnost in Barij
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Superprevodnost in Diamagnetizem
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Superprevodnost in Dušik
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Superprevodnost in Električni tok
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Superprevodnost in Električni upor
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Superprevodnost in Faza snovi
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Superprevodnost in Feromagnetizem
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Superprevodnost in Fizika
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Poglej Superprevodnost in Fonon
Heike Kamerlingh Onnes
Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.
Poglej Superprevodnost in Heike Kamerlingh Onnes
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Superprevodnost in Helij
Itrij
Ítrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Y (latinsko Yttrium) in atomsko število 39.
Poglej Superprevodnost in Itrij
Johannes Georg Bednorz
Johannes Georg Bednorz, nemški fizik, * 16. maj 1950.
Poglej Superprevodnost in Johannes Georg Bednorz
John Bardeen
Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu John Bardeen,, ameriški fizik, elektroinženir in izumitelj, * 23. maj 1908, Madison, Wisconsin, ZDA, † 30. januar 1991, Boston, Massachusetts, ZDA.
Poglej Superprevodnost in John Bardeen
John Robert Schrieffer
John Robert Schrieffer, ameriški fizik, * 31. maj 1931, Oak Park, Illinois, ZDA, † 27. julij 2019, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Superprevodnost in John Robert Schrieffer
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Superprevodnost in Kelvin
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Superprevodnost in Kemijski element
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Superprevodnost in Keramika
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Superprevodnost in Kisik
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Superprevodnost in Kositer
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Superprevodnost in Kovina
Leon Neil Cooper
Leon Neil Cooper, ameriški fizik, * 28. februar 1930, New York, New York, ZDA.
Poglej Superprevodnost in Leon Neil Cooper
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Superprevodnost in Magnetno polje
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Superprevodnost in Medicina
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Superprevodnost in Meritev
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Superprevodnost in Možgani
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Superprevodnost in Nobelova nagrada za fiziko
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Superprevodnost in Polprevodnik
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Superprevodnost in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Superprevodnost in Snov
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Superprevodnost in Srebro
Standardni pogoji
Stándardni pogóji v kemiji označujejo naslednje razmere: Po IUPACu so standardni pogoji.
Poglej Superprevodnost in Standardni pogoji
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Superprevodnost in Steklo
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Superprevodnost in Supertekočnost
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Superprevodnost in Svinec
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Superprevodnost in Temperatura
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Superprevodnost in Vodik
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Superprevodnost in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Superprevodnost in Zlitina
Zmes
Zmés je snov, ki je sestavljena iz najmanj dveh vrst delcev.
Poglej Superprevodnost in Zmes
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Superprevodnost in Zrak
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Superprevodnost in 1933
Glej tudi
1911 v znanosti
Eksotična snov
Faze snovi
Fazni prehodi
Fizikalni pojavi
Nerešeni fizikalni problemi
Prav tako znan kot Superprevodnik, Supraprevodnost.