Kazalo
57 odnosi: Agregatno stanje, Astrofizika, Atom, Bose-Einsteinov kondenzat, Bozon, Celo število, Elektron, Faza snovi, Fenomenologija, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Gibanje, Gostota, Helij, Hitrost svetlobe, Kaplja, Kapljevina, Kelvin, Klasična mehanika, Kondenzacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Latinščina, Lev Davidovič Landau, Litij, Meter na sekundo, Nanometer, Natrij, Nature, Nevtronska zvezda, Nukleon, Osnovna sila, Osnovni delec, Peter Leonidovič Kapica, Physical Review Letters, Površinska napetost, Rubidij, Scientific American, Snov, Soliton, Spin, Standardni model, Superprevodnost, Svetloba, Težnost, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Tekočina, Temperatura, Teoretična fizika, Tornado, ... Razširi indeks (7 več) »
- Dinamika tekočin
- Faze snovi
- Fizikalni pojavi
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Supertekočnost in Agregatno stanje
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Poglej Supertekočnost in Astrofizika
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Supertekočnost in Atom
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Supertekočnost in Bose-Einsteinov kondenzat
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Supertekočnost in Bozon
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Supertekočnost in Celo število
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Supertekočnost in Elektron
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Supertekočnost in Faza snovi
Fenomenologija
Fenomenologija (grško - pojav + - veda) označuje filozofsko gibanje, ki je nastalo v začetkov 20. stoletja in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti in kulturo.
Poglej Supertekočnost in Fenomenologija
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Supertekočnost in Fermion
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Supertekočnost in Fizika osnovnih delcev
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Supertekočnost in Gibanje
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Supertekočnost in Gostota
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Supertekočnost in Helij
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Supertekočnost in Hitrost svetlobe
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Supertekočnost in Kaplja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Supertekočnost in Kapljevina
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Poglej Supertekočnost in Kelvin
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Supertekočnost in Klasična mehanika
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Supertekočnost in Kondenzacija
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Supertekočnost in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Supertekočnost in Kvantna mehanika
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Supertekočnost in Latinščina
Lev Davidovič Landau
Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Supertekočnost in Lev Davidovič Landau
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Supertekočnost in Litij
Meter na sekundo
Méter na sekúndo (oznaka m/s) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za hitrost.
Poglej Supertekočnost in Meter na sekundo
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Supertekočnost in Nanometer
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Poglej Supertekočnost in Natrij
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Supertekočnost in Nature
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Supertekočnost in Nevtronska zvezda
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Supertekočnost in Nukleon
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Supertekočnost in Osnovna sila
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Supertekočnost in Osnovni delec
Peter Leonidovič Kapica
Peter (Pjotr) Leonidovič Kapica (romunsko Petre Capița), ruski fizik romunsko-poljskega porekla * 9. julij 1894, Kronštadt, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 8. april 1984, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Supertekočnost in Peter Leonidovič Kapica
Physical Review Letters
Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.
Poglej Supertekočnost in Physical Review Letters
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Poglej Supertekočnost in Površinska napetost
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej Supertekočnost in Rubidij
Scientific American
Scientific American je ameriška poljudnoznanstvena revija, specializirana za področji naravoslovja in tehnike, ki izhaja pod okriljem založnika Springer Nature.
Poglej Supertekočnost in Scientific American
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Supertekočnost in Snov
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Poglej Supertekočnost in Soliton
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Supertekočnost in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Supertekočnost in Standardni model
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Supertekočnost in Superprevodnost
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Supertekočnost in Svetloba
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Supertekočnost in Težnost
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Supertekočnost in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Supertekočnost in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Supertekočnost in Temperatura
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Poglej Supertekočnost in Teoretična fizika
Tornado
Tipični tornado Tornado je močan nevihtni veter, za katerega je značilen vrtinčasti oblak v obliki dimnika.
Poglej Supertekočnost in Tornado
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Poglej Supertekočnost in Trenje
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Supertekočnost in Vakuum
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Supertekočnost in Viskoznost
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Supertekočnost in Vrelišče
Wolfgang Ketterle
Wolfgang Ketterle, nemški fizik, * 21. oktober 1957, Heidelberg, Nemčija.
Poglej Supertekočnost in Wolfgang Ketterle
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Poglej Supertekočnost in Zlom simetrije
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Poglej Supertekočnost in 0
Glej tudi
Dinamika tekočin
Faze snovi
Fizikalni pojavi
Prav tako znan kot Supertekočina, Suprafluidnost.