Kazalo
22 odnosi: Čen Ning Franklin Jang, Elektrošibka interakcija, Energija, Fazni prehod, Fizika, Gibanje, Kapljevina, Kršitev simetrije CP, Kristal, Led, Močna jedrska sila, Molekula, Planckova doba, Plin, Prapok, Simetrija, Spontani zlom simetrije, Tekoči kristal, Telo (fizika), Tsungdao Lee, Vesolje, Voda.
- Simetrija
Čen Ning Franklin Jang
Čen Ning Franklin Jang (kitajščina; 楊振寧; pinjin: Yáng Zhènníng), kitajsko-ameriški fizik, * 22. september 1922, Hefej, provinca Anhui, Kitajska.
Poglej Zlom simetrije in Čen Ning Franklin Jang
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Poglej Zlom simetrije in Elektrošibka interakcija
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Zlom simetrije in Energija
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Zlom simetrije in Fazni prehod
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Zlom simetrije in Fizika
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Zlom simetrije in Gibanje
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Zlom simetrije in Kapljevina
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Zlom simetrije in Kršitev simetrije CP
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Zlom simetrije in Kristal
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Zlom simetrije in Led
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Zlom simetrije in Močna jedrska sila
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Zlom simetrije in Molekula
Planckova doba
Planckova dôba (tudi Planckova epóha, Planckova êra) v fizikalni kozmologiji predstavlja najzgodnejšo časovno periodo v zgodovini Vesolja, od 0 do približno 10−43 sekunde (Planckov čas), v kateri so bili kvantni učinki gravitacije pomembni in nezanemarljivi.
Poglej Zlom simetrije in Planckova doba
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Zlom simetrije in Plin
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Zlom simetrije in Prapok
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Zlom simetrije in Simetrija
Spontani zlom simetrije
Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.
Poglej Zlom simetrije in Spontani zlom simetrije
Tekoči kristal
Prikaz neurejenosti v smereh pri tekoči fazi. V kristalni fazi so molekule urejene tako, da tvorijo kristalno mrežo. Tekóči kristál je agregatno stanje, ki kaže lastnosti tekočin in kristalov.
Poglej Zlom simetrije in Tekoči kristal
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Zlom simetrije in Telo (fizika)
Tsungdao Lee
Tsungdao Lee (kitajščina: 李政道, pinjin: Lǐ Zhèngdào), kitajsko-ameriški fizik, * 24. november 1926, Šanghaj, Kitajska.
Poglej Zlom simetrije in Tsungdao Lee
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Zlom simetrije in Vesolje
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Zlom simetrije in Voda