Kazalo
24 odnosi: Agregatno stanje, Amfifilnost, Dvolomnost, Faza snovi, Grščina, Hidrofilnost, Hidrofobnost, Holesterol, Kiralnost (fizika), Koncentracija, Kristal, Legendrovi polinomi, Lomni količnik, Micel, Milo, Molekula, Polarizacija valovanja, Reverzibilna sprememba, Svetloba, Tališče, Tekočina, Temperatura, Tlak, Topilo.
- Faze snovi
- Fazni prehodi
- Mehka snov
- Optični materiali
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Tekoči kristal in Agregatno stanje
Amfifilnost
Fosfolipidi imajo amfifilni značaj. Amfifilnost (iz grške αμφις, amphis: oboje in φιλíα, philia: ljubezen, prijateljstvo) je značilnost nekaterih kemijskih spojin, da imajo tako hidrofilne (polarne) kot tudi lipofilne (nepolarne) lastnosti.
Poglej Tekoči kristal in Amfifilnost
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Tekoči kristal in Dvolomnost
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Tekoči kristal in Faza snovi
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Tekoči kristal in Grščina
Hidrofilnost
Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.
Poglej Tekoči kristal in Hidrofilnost
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Poglej Tekoči kristal in Hidrofobnost
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Tekoči kristal in Holesterol
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Poglej Tekoči kristal in Kiralnost (fizika)
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Tekoči kristal in Koncentracija
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Tekoči kristal in Kristal
Legendrovi polinomi
Legendrovi polinómi so rešitve Legendrove diferencialne enačbe: Imenovani so po Adrien-Marieu Legendru.
Poglej Tekoči kristal in Legendrovi polinomi
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Tekoči kristal in Lomni količnik
Micel
Prečni prerez struktur, ki jih tvorijo fosfolipidi v vodnih raztopinah (za razliko od te ilustracije micele običajno tvorijo lipidi z eno samo verigo, saj je težko spraviti dve verigi v to obliko) fosfolipidov v vodni raztopini Micél (množina micéli) je skupek (ali supramolekulska tvorba) površinsko aktivnih molekul, dispergiranih v tekočem koloidu.
Poglej Tekoči kristal in Micel
Milo
Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.
Poglej Tekoči kristal in Milo
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Tekoči kristal in Molekula
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Tekoči kristal in Polarizacija valovanja
Reverzibilna sprememba
Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.
Poglej Tekoči kristal in Reverzibilna sprememba
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Tekoči kristal in Svetloba
Tališče
Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Tekoči kristal in Tališče
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Poglej Tekoči kristal in Tekočina
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Tekoči kristal in Temperatura
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Tekoči kristal in Tlak
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Tekoči kristal in Topilo