Kazalo
23 odnosi: Agregatno stanje, Atomsko jedro, Bose-Einsteinov kondenzat, Bose-Einsteinova statistika, Bozoni W in Z, Celo število, Fermion, Fizik, Fonon, Foton, Graviton, Indijci, Kapljevinski helij, Laser, Nerazločljiva delca, Osnovni delec, Paulijevo izključitveno načelo, Proton, Satjendra Nat Bose, Spin, Standardni model, Stefan-Boltzmannov zakon, Superprevodnost.
- Atomska fizika
- Bozoni
- Fizika kondenzirane snovi
- Kvantna teorija polja
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Bozon in Agregatno stanje
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Bozon in Atomsko jedro
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Bozon in Bose-Einsteinov kondenzat
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Poglej Bozon in Bose-Einsteinova statistika
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Bozon in Bozoni W in Z
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Bozon in Celo število
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Bozon in Fermion
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Bozon in Fizik
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Poglej Bozon in Fonon
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Bozon in Foton
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Poglej Bozon in Graviton
Indijci
Indijci je politična oznaka za skupino ljudi, ki živi na področju Indije.
Poglej Bozon in Indijci
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóči hélij ali redkeje tekočínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Bozon in Kapljevinski helij
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Bozon in Laser
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Bozon in Nerazločljiva delca
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Bozon in Osnovni delec
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Bozon in Paulijevo izključitveno načelo
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Bozon in Proton
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Poglej Bozon in Satjendra Nat Bose
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Bozon in Spin
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Bozon in Standardni model
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Bozon in Stefan-Boltzmannov zakon
Superprevodnost
kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.
Poglej Bozon in Superprevodnost
Glej tudi
Atomska fizika
Bozoni
Fizika kondenzirane snovi
Kvantna teorija polja
Prav tako znan kot Boson.