Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Barij

Index Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Alkohol, Barijev oksid, Barit, Barva, Kalcij, Kemijski element, Kovina, Latinščina, Mineral, Ognjemet, Periodni sistem elementov, Redoks reakcija, Specifična teža, Spojina, Steklo, Strup, Svinec, Tališče, Temperatura, Visokotemperaturni superprevodnik, Voda, Vrstno število, Zemljoalkalijska kovina, Zrak, 56 (število).

  2. Kemični elementi
  3. Toksikologija
  4. Zemljoalkalijske kovine

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Barij in Alkohol

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Poglej Barij in Barijev oksid

Barit

Barit, kemijska formula BaSO4, je glavni in najpogostejši barijev mineral.

Poglej Barij in Barit

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Poglej Barij in Barva

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej Barij in Kalcij

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Barij in Kemijski element

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Barij in Kovina

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Barij in Latinščina

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Barij in Mineral

Ognjemet

Novoletni ognjemet na Bledu Ognjemet je skupina raznobarvnih svetlečih se delcev, ki nastanjejo ob eksploziji pirotehničnih izdelkov, npr.

Poglej Barij in Ognjemet

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Barij in Periodni sistem elementov

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Barij in Redoks reakcija

Specifična teža

Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.

Poglej Barij in Specifična teža

Spojina

Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.

Poglej Barij in Spojina

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Barij in Steklo

Strup

Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.

Poglej Barij in Strup

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Barij in Svinec

Tališče

Talíšče (TT) (tudi strdíšče, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšče, zmrzíšče ali zmrzovalíšče) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.

Poglej Barij in Tališče

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Poglej Barij in Temperatura

Visokotemperaturni superprevodnik

Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.

Poglej Barij in Visokotemperaturni superprevodnik

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Barij in Voda

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Barij in Vrstno število

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Barij in Zemljoalkalijska kovina

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Barij in Zrak

56 (število)

56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.

Poglej Barij in 56 (število)

Glej tudi

Kemični elementi

Toksikologija

Zemljoalkalijske kovine