Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Barij

Index Barij

Bárij (latinsko barium) je strupen kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ba in atomsko število 56.

Kazalo

  1. 55 odnosi: Andezit, Atomski polmer, Ba, Bakrov(II) sulfat, Barijev fluorid, Barijev klorid, Barijev oksid, Barit, Celestin (mineral), Chemtrails, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 6. periode, Fotoelektrični pojav, Glinenec, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Heksafluorosilicij, Humphry Davy, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jedrska kemija, Jejunoileografija, Kalcijev sulfat, Kazolit, Kraljeva ustanova Velike Britanije, Magma, Margarit, Nevarne snovi, Orbitala, Otunit, Penantit, Periodni sistem elementov, Psilomelan, Radij, Razširitev periodnega sistema elementov, Selenova kislina, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemičnih elementov po atomskem številu, Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu, Seznam kemijskih vsebin, Seznam kovin, Seznam medicinskih vsebin, Steklo, Sulfat, Superprevodnost, Tabela izotopov, Tališča elementov (podatkovna stran), Termit (kemija), ... Razširi indeks (5 več) »

Andezit

ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.

Poglej Barij in Andezit

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Barij in Atomski polmer

Ba

Ba ali BA lahko pomeni.

Poglej Barij in Ba

Bakrov(II) sulfat

Bakrov(II) sulfat je kemijska spojina s formulo CuSO4.

Poglej Barij in Bakrov(II) sulfat

Barijev fluorid

Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.

Poglej Barij in Barijev fluorid

Barijev klorid

Barijev klorid je anorganska spojina s formulo BaCl2.

Poglej Barij in Barijev klorid

Barijev oksid

Barijev oksid je bela higroskopska spojina, ki nastane z zgorevanjem barija v reakciji s kisikom, načeloma pa se najpogosteje pojavi ob razpadu drugih soli barija.

Poglej Barij in Barijev oksid

Barit

Barit, kemijska formula BaSO4, je glavni in najpogostejši barijev mineral.

Poglej Barij in Barit

Celestin (mineral)

Celestin ali celestit je stroncijev sulfatni mineral s formulo SrSO4.

Poglej Barij in Celestin (mineral)

Chemtrails

Teorija zarote chemtrails (običajno prevajano kemične sledi) je teza, da so nekatere sledi, ki jih za seboj puščajo letala, v resnici kemično orožje ali biološki agens, namerno razpršen v ozračje (s pomočjo škropljenja ali pa mešanja z letalskim gorivom), in to z namenom, ki ni znan široki javnosti in ki ga poznajo in upravljajo le nekateri vladni uslužbenci, zlasti zahodnih držav.

Poglej Barij in Chemtrails

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Barij in Elektronegativnost

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Barij in Elektronska lupina

Element 6. periode

Element 6.

Poglej Barij in Element 6. periode

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Barij in Fotoelektrični pojav

Glinenec

Glinenci (KAlSi3O8 - NaAlSi3O8 - CaAl2Si2O8) so skupina kamninotvornih tektosilikatnih mineralov, ki sestavljajo okrog 60% Zemljine skorje.

Poglej Barij in Glinenec

Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.

Poglej Barij in Goldschmidtovo razvrščanje elementov

Gostota elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.

Poglej Barij in Gostota elementov (podatkovna stran)

Heksafluorosilicij

Heksafluorosilicij (tudi fluorosilicijeva kislina) je anorganska spojina, katere formula je H2SiF6.

Poglej Barij in Heksafluorosilicij

Humphry Davy

Sir Humphry Davy, PRS, angleški kemik in fizik, * 17. december 1778, Penzance, grofija Cornwall, Anglija, † 29. maj 1829, Ženeva, Švica.

Poglej Barij in Humphry Davy

Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.

Poglej Barij in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)

Ionski polmer

Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.

Poglej Barij in Ionski polmer

Izparilna toplota

Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.

Poglej Barij in Izparilna toplota

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Barij in Jedrska kemija

Jejunoileografija

Jejunoileografija je radiološka preiskava tankega črevesa.

Poglej Barij in Jejunoileografija

Kalcijev sulfat

Kalcijev sulfat je pogosta laboratorijska in industrijska kemikalija s formulo CaSO4.

Poglej Barij in Kalcijev sulfat

Kazolit

Kazolit je svinčev uranil silikat monohidrat s kemijsko formulo Pb(UO2)SiO4 • H2O, ki je nastal z oksidacijo uraninita (UO2).

Poglej Barij in Kazolit

Kraljeva ustanova Velike Britanije

Kraljeva ustanova Velike Britanije, pogosto kar Kraljeva ustanova, skrajšano Ri ali RI, je organizacija za znanstveno izobraževanje in raziskovanje s sedežem v Westminstru v Londonu.

Poglej Barij in Kraljeva ustanova Velike Britanije

Magma

Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.

Poglej Barij in Magma

Margarit

Margarit (iz grškega margaritos – biser) je s kalcijem bogat silikatni mineral iz skupine sljud s kemijsko formulo CaAl2(Al2Si2)O10(OH)2.

Poglej Barij in Margarit

Nevarne snovi

Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.

Poglej Barij in Nevarne snovi

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Barij in Orbitala

Otunit

Otunit (hidratiziran kalcijev uranil fosfat) je rumeno zelen fluorescenten mineral s kemijsko formulo Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O.

Poglej Barij in Otunit

Penantit

Penantit je z manganom bogat silikatni mineral iz kloritne skupine s kemijsko formulo (Mn5Al)(Si3Al)O10(OH)8, ki je nastal z metamorfiranjem ali hidrotermalim preperavanjem manganovih sedimentov.

Poglej Barij in Penantit

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Barij in Periodni sistem elementov

Psilomelan

Psilomelan ali črni hematit je skupno ime za trde črne manganove okside, na primer holandit in romanehit.

Poglej Barij in Psilomelan

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Poglej Barij in Radij

Razširitev periodnega sistema elementov

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.

Poglej Barij in Razširitev periodnega sistema elementov

Selenova kislina

Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.

Poglej Barij in Selenova kislina

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Barij in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.

Poglej Barij in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu

Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Kemijski simbol.

Poglej Barij in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Barij in Seznam kemijskih vsebin

Seznam kovin

Seznam kovin.

Poglej Barij in Seznam kovin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Barij in Seznam medicinskih vsebin

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Barij in Steklo

Sulfat

Zgradba in vezi v sulfatnem ionu. Prostorski model sulfatnega iona. Sulfat v anorganski kemiji je sol žveplove(VI) kisline.

Poglej Barij in Sulfat

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Barij in Superprevodnost

Tabela izotopov

Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.

Poglej Barij in Tabela izotopov

Tališča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Barij in Tališča elementov (podatkovna stran)

Termit (kemija)

Termit Termít je zmes finega aluminijevega prahu in železovega (III) oksida (rja) v približnem razmerju 1:3.

Poglej Barij in Termit (kemija)

Valenca

Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.

Poglej Barij in Valenca

Vrelišča elementov (podatkovna stran)

V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.

Poglej Barij in Vrelišča elementov (podatkovna stran)

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Poglej Barij in Werner Karl Heisenberg

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Barij in Zemljoalkalijska kovina

56 (število)

56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.

Poglej Barij in 56 (število)

, Valenca, Vrelišča elementov (podatkovna stran), Werner Karl Heisenberg, Zemljoalkalijska kovina, 56 (število).