Kazalo
62 odnosi: Abraham Fjodorovič Joffe, AIP-podmornica, Aluminij, Bipolaron, Borova skupina, Bose-Einsteinov kondenzat, Bozon, Delčnovalovna dualnost, Diamagnetizem, Električni upor, Energijske izgube, Fazni prehod, Fizika nizkih temperatur, Fonon, George Chapline, Heike Kamerlingh Onnes, Heinrich Rohrer, Indij, Ivar Giaever, Janez Strnad, John Bardeen, John Clarke (fizik), John Robert Schrieffer, Karl Alexander Müller, Kisik, Kositer, Kovelin, Kvantna tehnologija, Leo Esaki, Leon Neil Cooper, Maglev, Magnetizem, Majoranov fermion, Max von Laue, Memristor, Nerešeni problemi v fiziki, Nevtronij, Nikljeva skupina, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nobelova nagrada za fiziko, Ogljikova nanocevka, Polaron, Pomeni imen asteroidov: 61001–62000, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Renij, Ringworld, Rok Žitko, Rutenij, SCMaglev, Seznam fizikalnih vsebin, ... Razširi indeks (12 več) »
Abraham Fjodorovič Joffe
Abra(ha)m Fjodorovič Joffe (rojen kot Abraham Fajviš-Izrajilevič, Аврахам Файвиш-Израилевич; tudi Ioffe), ruski fizik, * 29. oktober 1880, Romni, Poltavska gubernija, Zaporožje, Rusija (sedaj Ukrajina), † 14. oktober 1960, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Superprevodnost in Abraham Fjodorovič Joffe
AIP-podmornica
Italijanska AIP-podmornica Salvatore Todaro S-526 AIP-podmornica je vsaka podmornica, ki ima od površinskega zraka neodvisen pogonski sklop (jedrski pogon ne spada med AIP-pogone).
Poglej Superprevodnost in AIP-podmornica
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Superprevodnost in Aluminij
Bipolaron
Bipolaron je kvazidelec, ki je sestavljata dva vezana polarona.
Poglej Superprevodnost in Bipolaron
Borova skupina
Borova skupina so kemijski elementi iz 13., po stari nonemklaturi IIIA, skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Superprevodnost in Borova skupina
Bose-Einsteinov kondenzat
Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.
Poglej Superprevodnost in Bose-Einsteinov kondenzat
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Superprevodnost in Bozon
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Superprevodnost in Delčnovalovna dualnost
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Superprevodnost in Diamagnetizem
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Superprevodnost in Električni upor
Energijske izgube
Energijo, ki jo v tehniki in širše vložimo v nek proces ali napor, ki se ne porabi za koristen namen, označujemo kot izgubljeno.
Poglej Superprevodnost in Energijske izgube
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Superprevodnost in Fazni prehod
Fizika nizkih temperatur
Fizika nizkih temperatur je del fizike, ki se ukvarja z raziskovanjem fizikalnih značilnosti sistemov pod nizkimi temperaturami.
Poglej Superprevodnost in Fizika nizkih temperatur
Fonon
Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.
Poglej Superprevodnost in Fonon
George Chapline
George Frederick Chapline mlajši, ameriški fizik, * 6. maj 1942, Teaneck, New Jersey, ZDA.
Poglej Superprevodnost in George Chapline
Heike Kamerlingh Onnes
Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.
Poglej Superprevodnost in Heike Kamerlingh Onnes
Heinrich Rohrer
Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.
Poglej Superprevodnost in Heinrich Rohrer
Indij
Indij je kemični element s simbolom In in atomskim številom 49.
Poglej Superprevodnost in Indij
Ivar Giaever
Ivar Giaever (izvirno Giæver), norveško-ameriški fizik, * 5. april 1929, Bergen, Norveška.
Poglej Superprevodnost in Ivar Giaever
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Superprevodnost in Janez Strnad
John Bardeen
Univerzo Illinoisa v Urbani in Champaignu John Bardeen,, ameriški fizik, elektroinženir in izumitelj, * 23. maj 1908, Madison, Wisconsin, ZDA, † 30. januar 1991, Boston, Massachusetts, ZDA.
Poglej Superprevodnost in John Bardeen
John Clarke (fizik)
John Clarke, FRS, angleški fizik, * 10. februar 1942.
Poglej Superprevodnost in John Clarke (fizik)
John Robert Schrieffer
John Robert Schrieffer, ameriški fizik, * 31. maj 1931, Oak Park, Illinois, ZDA, † 27. julij 2019, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Superprevodnost in John Robert Schrieffer
Karl Alexander Müller
Karl Alexander Müller, švicarski fizik, * 20. april 1927, Basel, Švica, † 9. januar 2023, Zürich.
Poglej Superprevodnost in Karl Alexander Müller
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Superprevodnost in Kisik
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Superprevodnost in Kositer
Kovelin
Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.
Poglej Superprevodnost in Kovelin
Kvantna tehnologija
Kvantne tehnologije so aplikacije znanja s področja kvantne znanosti, ki temeljijo na vsaj enem izmed načel kvantne teorije, ki nimajo prave analogije v klasični fiziki.
Poglej Superprevodnost in Kvantna tehnologija
Leo Esaki
Leona Esaki, znan kot Leo Esaki (Esaki Reona), japonski fizik, * 12. marec 1925, Osaka, Japonska.
Poglej Superprevodnost in Leo Esaki
Leon Neil Cooper
Leon Neil Cooper, ameriški fizik, * 28. februar 1930, New York, New York, ZDA.
Poglej Superprevodnost in Leon Neil Cooper
Maglev
JR-Maglev Maglev Transrapid Vlak na magnetni blazini ali maglev (okrajšava za magnetno levitacijo) je hiter vlak, ki lebdi na močnem magnetnem polju.
Poglej Superprevodnost in Maglev
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Superprevodnost in Magnetizem
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Poglej Superprevodnost in Majoranov fermion
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Poglej Superprevodnost in Max von Laue
Memristor
Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.
Poglej Superprevodnost in Memristor
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Superprevodnost in Nerešeni problemi v fiziki
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Superprevodnost in Nevtronij
Nikljeva skupina
V 10. ali nikljevo skupino periodnega sistema elementov (IUPAC) spadajo prehodne kovine nikelj (Ni), paladij (Pd), platina (Pt) in darmštatij (Ds).
Poglej Superprevodnost in Nikljeva skupina
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.
Poglej Superprevodnost in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Superprevodnost in Nobelova nagrada za fiziko
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Superprevodnost in Ogljikova nanocevka
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Superprevodnost in Polaron
Pomeni imen asteroidov: 61001–62000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 61001 do 62000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Superprevodnost in Pomeni imen asteroidov: 61001–62000
Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.
Poglej Superprevodnost in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Poglej Superprevodnost in Renij
Ringworld
Ringworld je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Larryja Nivena, ki je izšel leta 1970 pri newyorški založbi Ballantine Books.
Poglej Superprevodnost in Ringworld
Rok Žitko
Rok Žitko, slovenski fizik * 12. april 1978, Ljubljana.
Poglej Superprevodnost in Rok Žitko
Rutenij
Ruténij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ru in atomsko število 44.
Poglej Superprevodnost in Rutenij
SCMaglev
Shematika magnetov MLX01-1 Superprevodni magnet in rezervoar helija nad njim SCMaglev ("SC" - SuperConducting maglev - "superprevodni maglev), v preteklosti MLU, je visokohitrostni maglev, ki ga razvijajo na Japonskem.
Poglej Superprevodnost in SCMaglev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Superprevodnost in Seznam fizikalnih vsebin
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Superprevodnost in Srebro
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Superprevodnost in Supertekočnost
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Superprevodnost in Svinec
Tehnecij
Tehnécij je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tc in atomsko število 43.
Poglej Superprevodnost in Tehnecij
Tehnična keramika
Tehnična keramika se je pojavila okoli leta 1950 za potrebe takratne moderne industrije, najprej v elektrotehniki, včasih jo imenujejo tudi inženirska keramika.
Poglej Superprevodnost in Tehnična keramika
Termoelektrični pojav
Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.
Poglej Superprevodnost in Termoelektrični pojav
Visokotemperaturni superprevodnik
Visokotemperaturni superprevodniki (VTS) so superprevodniki, ki imajo temperaturo prehoda višjo od nizkotemperaturnih.
Poglej Superprevodnost in Visokotemperaturni superprevodnik
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Superprevodnost in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Superprevodnost in Vodik
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Superprevodnost in Vodikov sulfid
Werner Karl Heisenberg
Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.
Poglej Superprevodnost in Werner Karl Heisenberg
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Superprevodnost in 1911
Prav tako znan kot Superprevodnik, Supraprevodnost.